25. člen
(dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi)
V skladu z 69. členom Uredbe 1782/03/ES se 10% nacionalnih zgornjih mej sektorja govedoreje iz Priloge VI Uredbe 1782/03/ES ohrani kot dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi, ki so namenjene vzreji telet za prirejo mesa.
Do tega ukrepa so upravičeni nosilci kmetijskega gospodarstva v skladu s točko a 2. člena Uredbe 1782/03/ES, ki bodo ob vložitvi zahtevka izpolnjevali pogoje za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih živali iz prejšnjega člena.
(1)
Živali, za katere se zahteva plačilo po tej shemi, morajo biti označene in registrirane ter vodene v registru govedi na kmetijskem gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi.
(2)
V primeru, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 31. marca koledarskega leta vložitve zahtevka tudi individualno referenčno količino mleka, se število upravičenih ženskih govedi za namen plačila iz 25. člena te uredbe, določi tako, da se na podlagi individualne mlečne kvote na dan 31. marca koledarskega leta vložitve zahtevka in povprečne mlečnosti iz Priloge XVI Uredbe 1973/2004/ES, ugotovi ali spadajo živali v čredo krav molznic ali v čredo namenjeno reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), lahko, če želijo, da se upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, to označijo na obrazcu za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za leto 2007. Upošteva se povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni in je ob vložitvi zbirne vloge še vedno v kontroli prireje mleka. Za kmetijska gospodarstva, ki so v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka manj kakor 183 dni in so ob vložitvi zbirne vloge v kontroli prireje mleka, se lahko upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva le, če so do vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. V tem primeru se povprečna mlečnost izračuna za obdobje od 1. julija leta pred letom vložitve zahtevka do 30. junija leta vložitve zahtevka. Podatke kmetijskih gospodarstev o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva, ki so na zahtevku izrazili to zahtevo, pridobi agencija od KIS.
(3)
Obremenitev krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu je lahko največ 1,8 GVŽ na hektar krmne površine. V obremenitev se upošteva vse govedo, staro šest ali več mesecev, ki je na gospodarstvu med zadevnim koledarskim letom ter ovce in koze za katere je bil vložen zahtevek za premije za isto koledarsko leto. Za pretvorbo števila živali v GVŽ se uporabijo naslednji koeficienti:
---------------------------------------------------------------
Vrsta in kategorija živali Koeficient
---------------------------------------------------------------
Krave ter govedo, starejše od 24 mesecev 1,00 GVŽ
Govedo od 6 do 24 mesecev 0,60 GVŽ
Ovce in koze 0,15 GVŽ
---------------------------------------------------------------
V primeru, da Veterinarska uprava Republike Slovenije odloči, da ne sme nobena žival zapustiti kmetijskega gospodarstva, razen za namen zakola, se število GVŽ, evidentiranih na kmetijskem gospodarstvu, pomnoži s koeficientom 0,8. Ta določitev velja le za obdobje, na katerega se nanaša, s prištetimi dvajsetimi dnevi. Upravičenec mora v roku 10 delovnih dni od odločitve pisno obvestiti agencijo o prisotnosti zadevnih živali in je dolžan sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev oziroma omejitev epizooloških bolezni.
(4)
Obremenitev z govedom se izračuna kot aritmetično povprečje na pet reprezentativnih naključno izbranih datumov, ki jih agencija naknadno določi in preko svojih spletnih strani objavi ne prej kot v dveh tednih po njihovi določitvi.
(5)
Za določitev GVŽ se uporabijo podatki o živalih iz CRG.
(6)
Kmetijsko gospodarstvo mora v letu vlaganja zahtevka od ugotovljenih krmnih površin, ki se uporabijo za izračun obremenitve iz prejšnjih odstavkov tega člena, imeti najmanj 50 odstotkov površin GERK-ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni sadovnjak in od leta 2008 dalje 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Kot krmne površine štejejo: krmna repa, krmna pesa, krmna ogrščica, krmna repica, krmni ohrovt, strniščna repa, grašica, bela gorjušica, krmni sirek, druge rastline za krmo na njivi, detelje, lucerna, navadna nokota, trave na njivi (razen za seme), travno deteljne mešanice, deteljno travne mešanice, grahor, strniščna repa, volčji bob, trajni travnik, barjanski travnik, ekstenzivni sadovnjak in od leta 2008 dalje kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Kot krmne površine za namen tega ukrepa štejejo tudi površine v skupni rabi (planina, skupni pašnik). Ne štejejo pa se poslopja, gozdovi, ribniki, poti, površine pod praho in trajni nasadi (hmelj, vinograd, sadovnjak) razen ekstenzivnih sadovnjakov.
(7)
Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora:
-
biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;
-
biti mesne pasme ali rojene s križanjem z mesno pasmo (za mesno pasmo ne štejejo pasme iz Priloge XV Uredbe 1973/2004/ES);
-
za zahtevke 2007 teliti med 11. decembrom 2006 in 31. majem 2007 ali
-
za zahtevke 2007 teliti med 1. junijem 2007 in 10. decembrom 2007;
-
za zahtevke v naslednjih letih teliti od 11. decembra preteklega koledarskega leta do 10. decembra tekočega koledarskega leta;
-
po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca. V primeru paše na planini/ skupnem pašniku je potrebno javiti premik živali (krave in teleta) v skladu s predpisi o identifikaciji in registraciji govedi.
(8)
Ne glede na določbo šeste alinee prejšnjega odstavka te uredbe je v primeru zahtevka za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi upravičeno kmetijsko gospodarstvo tudi v primeru mrtvorojenega teleta ali v primeru, ko tele pogine v dveh mesecih po telitvi. Podatek o mrtvorojenem teletu ali poginu teleta v dveh mesecih po telitvi agencija prevzame iz centralnega registra govedi.
(8)
Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora:
-
biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;
-
biti mesne pasme ali rojene s križanjem z mesno pasmo (za mesno pasmo ne štejejo pasme iz Priloge XV Uredbe 1973/04/ES);
-
teliti med 16. oktobrom preteklega leta in 15. oktobrom tekočega leta;
-
po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca.
(9)
Mrtvorojeno tele je tele, ki se rodi mrtvo po najmanj šestih mesecih brejosti. Truplo pa mora biti odstranjeno v skladu s predpisi, ki urejajo odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
(10)
Zahtevek za ekstenzivno rejo ženskih govedi je mogoče oddati pred pretekom dveh mesecev od telitve, vendar mora nosilec kmetijskega gospodarstva zagotoviti izpolnitev pogoja, določenega v šesti alinei sedmega odstavka tega člena. V tem primeru se čas od oddaje zahtevka do izpolnitve pogoja iz prejšnjega stavka obravnava kot obdobje obvezne reje.
(1)
Posamezno žensko govedo je upravičeno do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi le enkrat letno.
(2)
Okvirna višina dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi znaša 100,00 eurov/žival. Dokončna višina se izračuna glede na obseg upravičenih ženskih govedi in upoštevajoč najvišji dovoljen znesek ovojnice iz 25. člena te uredbe.