Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite

S preizkusom vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite se ugotovi ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisi in standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen ter namembnostjo oziroma tehnologijo, kot je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične dokumentacije.

Vgrajeni sistem aktivne požarne zaščite se preizkusi s simulacijo požarnih veličin in preverjanjem odziva sistema po postopkih, ki jih predvidevajo predpisi in standardi, ki so bili podlaga za projektiranje sistema. Preizkus mora zajeti tudi morebitno požarno krmiljenje drugih sistemov in naprav (mehanskega prezračevanja, dvigal, požarnih vrat, požarnih loput in podobno). Povsod tam, kjer so sistemi namenjeni tudi krmiljenju, se končni pregled sistema in krmiljenja opravi takrat, ko so vgrajeni vsi sistemi, testiranje pa se mora izvesti vključno z nameščenimi izvršnimi elementi, ki krmiljenje izvajajo. Potrdila o brezhibnem delovanju se ne sme izdati, če kakšen od sistemov, ki je krmiljen, ni dokončan in ne more opravljati svoje funkcije.

Obseg in vrsta preizkusa ter število preizkušenih delov sistema je odvisno od vrste sistema. Tehnični preglednik lahko pri preizkusu izjemoma upošteva pisno dokumentirane preizkuse, ki jih je že opravil sam izvajalec, ki je sistem vgradil, če so taki preizkusi osnova za veljavnost garancije posameznega sistema ali dela sistema. Izvajalec mora predložiti tudi dokazila, da je pooblaščen s strani proizvajalca sistema in dokazila, da je usposobljen za izvajanje takih del oziroma dokazila, da je preizkuse opravil pooblaščeni preizkuševalec.

Destruktivni preizkusi, kjer se preizkušanec s preizkusom uniči ali se porabi drago gasilo, morajo biti čim bolj omejeni.

Preizkus mora zajeti vse varnostne naprave pri sistemih, ki ob delovanju ogrožajo ljudi.

Kadar popolni preizkus delovanja ni mogoč, ker bi z njim nastala velika škoda, mora preizkus zajeti vse dele sistema, končni izvršilni element pa se preizkusi ločeno od elementa, ki bi se pri preizkusu poškodoval.