Ta vsebina je neaktualna
Pri nakupu kmetijskega zemljišča, kmetijskega gospodarstva ali gozda, če ni za gozdove z zakonom o gozdovih določeno drugače, lahko uveljavljajo prednostno pravico prednostni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
1.
solastnik;
2.
zakupnik, ki je kmet;
3.
kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
4.
drug kmet, ki ima zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi, v primerni oddaljenosti;
5.
Republika Slovenija preko Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad);
6.
občina, na območju katere leži nepremičnina;
7.
kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče ali kmetija potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in ima sedež v primerni oddaljenosti.
Ob enakih pogojih ima med kmeti prednostno pravico tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Kmetijska dejavnost se šteje za glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje.
Če nihče od prednostnih upravičencev ne uveljavlja prednostne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče drugim kupcem, ki so njegovo ponudbo sprejeli pravočasno na način, predpisan po tem zakonu, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota po 19. členu tega zakona.