(1)
Zavezanec za plačilo takse iz prejšnjega člena ugotavlja seštevek enot obremenitve, za katerega je dolžan plačati takso, na podlagi podatkov o letni količini uporabljenih gorljivih organskih snovi ter podatkov iz tabele 1 v prilogi 1 te uredbe. Če gre za gorljivo organsko snov, ki je ni v tabeli 1 priloge 1 te uredbe, določi število enot obremenitve, ki jo povzroča zgorevanje 1 kg gorljive organske snovi, ministrstvo z odločbo o odmeri takse (v nadaljnjem besedilu: odločba).
(2)
Taksa se ne plačuje od enot obremenitve za gorljivo organsko snov, če vsebnost gorljivega ogljika v njej in letna količina sežiga oziroma sosežiga te snovi ne presega vrednosti, ki so navedene v tabeli 2 priloge 1 te uredbe.