5. člen
(razmejitev območij)
(1)
Če se v okviru posebnega nadzora ugotovi in potrdi koruznega hrošča na območjih, kjer prej ni bil navzoč, uprava z odločbo določi razmejeno območje, ki obsega žarišče in pripadajoče varnostno območje. Okrog razmejenega območja lahko uprava glede na nevarnost nadaljnjega širjenja koruznega hrošča določi tudi varovalni pas. Odločba se objavi na krajevno običajen način in vroči v obliki javnega naznanila na oglasni deski pripadajoče občine.
(2)
V odločbi iz prejšnjega odstavka uprava ugotovi, ali obstaja nevarnost stalnega širjenja koruznega hrošča, in odloči, ali je razmejeno območje razmejitev izoliranih najdb ali zadrževalnega območja. Pri natančni razmejitvi območij uprava upošteva ustrezne znanstvene podlage, ki vključujejo zlasti:
-
biologijo koruznega hrošča,
-
stopnjo napadenosti posameznega območja,
-
način pridelave koruze.
-
obstoječo razdelitev zemljišč glede na kataster oziroma grafične enote rabe kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: GERK) tako, da:
(a)
katastrska občina zapade v razmejeno območje, če je več kot 50% njene površine znotraj razmejitvene črte,
(b)
površina GERK zapade v razmejeno območje, če jo seka razmejitvena črta.
(3)
Če se ugotovi in potrdi koruzni hrošč na drugi točki kot je prvotna točka najdbe, uprava razmejitev območij temu ustrezno prilagodi oziroma razmejena območja med seboj tudi združuje in smiselno zaokroža.
(4)
V primerih iz prejšnjega odstavka izvajalci posebnega nadzora namestijo nove feromonske vabe v varovalnem pasu v obdobju naleta še v istem letu, in sicer pravokotno na mejo razmejenega območja v smeri širjenja koruznega hrošča.
(5)
Če se dve leti po prvem odkritju dokaže odsotnost koruznega hrošča v razmejenem območju, razmejeno območje preneha obstajati in zanj prenehajo veljati ukrepi iz 7. in 8. člena tega pravilnika.
(6)
Če je več kot dve zaporedni leti po prvem odkritju koruzni hrošč še vedno potrjen v razmejenem območju, se tako območje lahko šteje za napadeno območje, če tam koruznega hrošča na podlagi dokazov ni več mogoče izkoreniniti. Napadeno območje z odločbo določi uprava. Razmejitev in obseg napadenega območja se revidira vsaki dve leti.
(7)
Območje med napadenim in nenapadenim območjem se šteje za zadrževalno območje, ki ga z odločbo določi uprava.