Pregled vozila s pnevmatskim zavornim sistemom obsega naslednje postavke:
1.
Vizualni pregled zavornega sistema
Pred meritvijo zavornih učinkov se opravi vizualni pregled zavornega sistema v skladu s 1. točko priloge št. 1.
2.
Funkcijski preizkus delovanja zavor
Preveri se pravilnost delovanja tlačnega regulatorja, kompresorja za zrak in tesnost zavornega sistema. Preverita se vklopni in izklopni tlak ter zmogljivost kompresorja za posamezno vozilo, pri čemer se upoštevajo podatki, ki jih je deklariral proizvajalec vozila.
3.
Tesnost zavornega sistema
Zavorni sistem se napolni do odklopnega tlaka, izmeri se tlak v rezervoarju in izključi motor. Po preteku treh minut od izključitve motorja se tlak v rezervoarju ne sme zmanjšati za več kot 5% višine tlaka, izmerjenega pred izključitvijo motorja.
4.
Merjenje zavornih sil in izračun zavornih učinkov
Zavorni učinek vozil se meri z napravo za merjenje zavornih sil na obodu koles, ki po nosilnosti in merilnem območju ustreza vrsti pregledanega vozila.
Na posameznih kolesih vozila se zavorne sile merijo ob enakomernem povečevanju pritisne sile na stopalko zavore.
Zavorni učinek (z) izražen v [%] je razmerje med vsoto zavornih sil, izraženo v [N], in silo teže vozila v [N].
a)
na merilne priključke priključimo senzorje tlaka;
-
izmerjeni zavorni tlaki morajo ustrezati tlakom, kot jih je določil proizvajalec vozila;
b)
izmerimo zavorne sile in zavorne tlake, tik preden kolesa zablokirajo, za vsako os posebej;
c)
izračunamo zavorne učinke delovne in pomožne zavore za prazno vozilo in razliko zavornih sil;
d)
z uporabo enotočkovne ekstrapolacijske metode izračunamo zavorni učinek delovne zavore obremenjenega vozila, za primer, ko je masa vozila enaka največji dovoljeni masi, pri tem pa morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
-
enotočkovna ekstrapolacijska metoda zahteva eno merjenje zavorne sile za vsako os. Preskus se izvede z največjimi uporabnimi zavornimi silami in ustreznim tlakom krmilnika pod blokirnim limitom koles;
-
opravi se ekstapolacija iz čim višjega zračnega tlaka;
-
doseženo mora biti najmanj 30% konstrukcijskega tlaka; v primeru, da se ne doseže 30% konstrukcijskega tlaka, se vozilo dodatno obremeni s primerno obtežbo oziroma se uporabi simulacija obremenitve osi;
-
začetna točka ekstrapolacije je fiksna vrednost za vse mejne tlake in znaša 40 kPa;
-
izmerjene zavorne sile na vsaki osi ekstrapoliramo na najmanjši konstrukcijski tlak P((Aobri));
Zavorno razmerje obremenjenega vozila se izračunava po naslednjih formulah:
&fbco;binary entityId="a5fcfa098-6454-4c29-8195-8d379bfef84e" type="jpg"&fbcc;
&fbco;binary entityId="a3eab2ac0-0312-4d2f-b06b-971d7c46b98a" type="jpg"&fbcc;
Pri tem je:
F(Bi) = F(i) x k(pi)
P(Aobri) – 40
k(pi) = ---------------
P(Ai) - 40
k(pi) – razmerje tlakov
F(i) – zavorna sila na osi (i)
P(Ai) – največji zavorni tlak v zavornem valju na osi (i)
P(Aobri) – konstrukcijski tlak v tlačnem krmilniku na osi (i)
pri obremenjenem vozilu v [kPa]
F(Bi) – ekstrapolirana zavorna sila pri tlaku p(Aobri)
v tlačnem krmilniku v [N].
F(Bi) = F(i) x k(pi)
P(Aobri) – 40
k(pi) = ---------------
P(Ai) - 40
k(pi) – razmerje tlakov
F(i) – zavorna sila na osi (i)
P(Ai) – največji zavorni tlak v zavornem valju na osi (i)
P(Aobri) – konstrukcijski tlak v tlačnem krmilniku na osi (i)
pri obremenjenem vozilu v [kPa]
F(Bi) – ekstrapolirana zavorna sila pri tlaku p(Aobri)
v tlačnem krmilniku v [N].
5.
Kontrola enakomernosti prijemanja zavor
Pri doseženih 50% maksimalne zavorne sile se za najmanj pet sekund zadrži stopalka zavore ter se izmeri zavorno silo, ki ne sme odstopati od srednje vrednosti za več kot +- 5%.