3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
Zdravstveno varstvo rastlin je varovanje zdravja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov pred škodljivimi organizmi s pomočjo fitosanitarnih ukrepov.
2.
Rastline so žive rastline in določeni živi deli takih rastlin, vključno s semeni.
Za žive dele rastlin se štejejo:
-
plodovi v botaničnem smislu, razen tistih, ki so konzervirani z globokim zamrzovanjem,
-
vrtnine, razen tistih, ki so konzervirane z globokim zamrzovanjem,
-
gomolji, čebulice, korenike in drugi podzemni organi za razmnoževanje,
-
rezano cvetje,
-
veje z listi ali iglicami,
-
posekana drevesa z ohranjenimi listi ali iglicami,
-
listi, listje,
-
tkivne kulture,
-
živ cvetni prah,
-
cepiči za okuliranje, potaknjenci, cepiči,
-
katerikoli drug del rastlin, ki bi lahko bil določen po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive Sveta št. 2000/29/ES (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000) z vsemi spremembami.
Seme pomeni seme v botaničnem pomenu, razen tistega, ki ni namenjeno setvi.
3.
Rastlinski proizvodi so proizvodi rastlinskega izvora, nepredelani ali obdelani s preprostimi postopki in ki niso rastline iz prejšnje točke. Za rastlinski proizvod se šteje tudi les, če je v celoti ali delno ohranil svojo naravno okroglo površino, z lubjem ali brez njega, ali če gre za sekance, iveri, žagovino, lesne odpadke ali ostanke in če se uporabi pri prevozu kakršnih koli predmetov v obliki pregradnega materiala, podpornega lesa ali palet v primeru, da pomeni nevarnost za zdravje rastlin.
4.
Saditev je namestitev rastlin, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo rast in generativno ali vegetativno razmnoževanje.
5.
Rastline za saditev so:
-
rastline, ki so že posajene in bodo ostale posajene ali bodo presajene,
-
rastline, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi.
6.
Škodljivi organizmi pomenijo katerokoli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, ki so škodljivi rastlinam ali rastlinskim proizvodom.
7.
Nadzorovani predmeti so zemljišča, skladiščni prostor, embalaža, prevozno sredstvo, zabojnik, zemlja ali kateri koli drug organizem, predmet ali snov, ki lahko vsebuje ali širi škodljive organizme in ki zahteva uvedbo fitosanitarnih ukrepov.
8.
Pošiljka je količina blaga, ki jo spremlja en sam dokument, potreben za carinske ali druge formalnosti, kot na primer eno samo fitosanitarno spričevalo ali en sam alternativni dokument ali žig. Pošiljko lahko sestavlja ena ali več partij..
9.
Fitosanitarni ukrep je zakonodajni, upravni ali drug postopek, ki se izvede v skladu s tem zakonom, da se prepreči vnos oziroma širjenje škodljivih organizmov.
10.
Fitosanitarni predpis pomeni ta zakon in vse predpise, izdane na njegovi podlagi, ter mednarodne pogodbe s področja zdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
11.
Država porekla pomeni državo, v kateri so bile pridelane rastline, iz katerih so rastlinski proizvodi.
12.
Premeščanje je vsako premikanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov izven mesta pridelave na ozemlju Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti).
13.
Mesto pridelave je posest ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna enota z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo.
14.
Vnos iz tretjih držav je vnos pošiljke in škodljivih organizmov na carinsko območje Skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, razen vnosa zaradi tranzita.
15.
Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjer še ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu.
16.
Izvoz je vsak iznos pošiljk s carinskega območja Skupnosti in zajema tudi ponovni izvoz ter začasni izvoz.
17.
Tranzit je vsako premeščanje blaga pod carinskim nadzorom z enega mesta na drugega na carinskem območju Skupnosti, kot je določeno v 91. členu Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L, št. 302 z dne 19. 10. 1992) o carinskem zakoniku Skupnosti.
18.
Fitosanitarno spričevalo je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin, praviloma v državi porekla in spremlja pošiljko, ki se vnaša iz tretjih držav, izvaža ali prevaža v tranzitu.
19.
Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin države, v katero se je pošiljka vnesla iz tretjih držav oziroma se je skladiščila, ponovno pakirala ali razdeljevala in spremlja pošiljko, ki se ponovno izvaža.
20.
Rastlinski potni list je uradna etiketa ali druga uradna oznaka, ki potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, ki se premeščajo na ozemlju Skupnosti, izpolnjujejo zahteve zdravstvenega varstva rastlin, v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
21.
Imetniki rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov in zemljišč (v nadaljnjem besedilu: imetniki) so fizične in pravne osebe, ki so njihovi lastniki oziroma se ukvarjajo z njihovo pridelavo, predelavo, gospodarjenjem, prodajo ali drugo uporabo.
22.
Stalni nadzor škodljivih organizmov je uradni postopek zbiranja in shranjevanja podatkov o navzočnosti škodljivih organizmov ali njihovi odsotnosti, na podlagi fitosanitarnih pregledov, spremljanja zdravstvenega stanja, sistematičnih raziskav ali drugih postopkov ter na podlagi drugih razpoložljivih virov.
23.
Fitosanitarni pregled je pregled listin, pregled istovetnosti in zdravstveni pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov z namenom, da se ugotovi navzočnost škodljivih organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi.
24.
Inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja je stalni inšpekcijski postopek preverjanja zdravstvenega stanja rastlin.
25.
Uradni vzorec je vzorec, ki ga odvzame pristojni inšpektor oziroma druga uradna oseba po tem zakonu.
26.
Tretje države so države, ki niso države članice Evropske unije.
27.
Vstopno mesto je mesto, kjer so rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti prvič vneseni na carinsko območje Skupnosti:
-
letališče v primeru zračnega prevoza,
-
pristanišče v primeru pomorskega ali rečnega prevoza,
-
postaja v primeru železniškega prevoza ter
-
mesto carinskega urada, odgovornega za območje, kjer se prečka meja Skupnosti, v primeru kateregakoli drugega prevoza.
28.
Uradni organ vstopnega mesta je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu.
29.
Uradni organ namembnega območja je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu, kjer je carinski urad namembnega območja.
30.
Carinski urad vstopnega mesta je urad vstopnega mesta iz 27. točke tega člena.
31.
Carinski urad namembnega območja je urad namembnega območja iz tretje točke 340.b člena Uredbe Komisije št. 2454/93/EGS (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993).
32.
Carinsko odobrena raba ali uporaba je carinsko odobrena raba ali uporaba iz 15. točke 4. člena Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992) o uvedbi carinskega zakonika skupnosti (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Skupnosti).
33.
Seznami škodljivih organizmov ter seznami rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, so seznami iz prilog Direktive Sveta št. 2000/29/ES (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000) s spremembami (v nadaljnjem besedilu: direktiva), in sicer:
-
seznam I.A je seznam iz priloge I, del A;
-
seznam I.B je seznam iz priloge I, del B;
-
seznam II.A je seznam iz priloge II, del A;
-
seznam II.B je seznam iz priloge II, del B;
-
seznam III.A je seznam iz priloge III, del A;
-
seznam III.B je seznam iz priloge III, del B;
-
seznam IV.A je seznam iz priloge IV, del A;
-
seznam IV.B je seznam iz priloge IV, del B;
-
seznam V.A je seznam iz priloge V, del A;
-
seznam V.B je seznam iz priloge V, del B;
-
seznam VI. je seznam iz priloge VI.
34.
Uradna oseba je po tem zakonu tudi oseba, ki je zaposlena v odgovornem uradnem organu, ki izvaja naloge na podlagi javnega pooblastila v skladu s tem zakonom.
35.
Množični izbruh rastlinskih škodljivih organizmov je nenaden izbruh in hitro širjenje neke rastlinske bolezni (epifitocija) ali škodljivca (kalamiteta) ali rastline (plevela), ko glede na zastopanost, čas, kraj in prizadete vrste rastlin rastlinski škodljivi organizmi presegajo pričakovano število primerov in obseg pojava.
36.
Ocena tveganja je postopek vrednotenja bioloških ali drugih znanstvenih in gospodarskih dokazov, na podlagi katerih se ugotovi, ali bi morali uvesti ukrepe za nadzor nad škodljivimi organizmi, in določi intenzivnost uporabljenih fitosanitarnih ukrepov.
37.
Škodljive rastline so škodljivi organizmi, pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi, če je iz ocene tveganja razviden njihov škodljiv vpliv na gospodarstvo, okolje ali družbo.