4. člen
(pogoji za izjemno uporabo zdravil pri živalih, ki niso namenjene za proizvodnjo živil)
(1)
Če za bolezensko stanje živali, ki ni namenjena za proizvodnjo živil, ni zdravila za uporabo v veterinarski medicini z dovoljenjem za promet v Republiki Sloveniji, lahko veterinar, ki je neposredno osebno odgovoren za zdravljenje zadevne živali, in zlasti, z namenom, da prepreči nepotrebno trpljenje živali, zdravi to žival z zdravilom za uporabo v veterinarski medicini, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za promet v skladu s predpisi o zdravilih ali Uredbo 726/2004/ES, in je namenjeno za uporabo pri drugih živalskih vrstah ali za drugo stanje pri isti živalski vrsti.
(2)
Če v Republiki Sloveniji ni v prometu zdravila iz prejšnjega odstavka, veterinar zdravi žival bodisi:
-
z zdravilom, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za promet za uporabo v humani medicini v skladu s predpisi o zdravilih ali Uredbo 726/2004/ES ali
-
z zdravilom za uporabo v veterinarski medicini, ki ima dovoljenje za promet v drugi državi članici v skladu z Direktivo 2001/82/ES za isto vrsto ali drugo vrsto živali, za zadevna stanja ali za drugo bolezensko stanje, in ima dovoljenje za vnos v Republiko Slovenijo.
(3)
Če ni zdravila iz prejšnjega odstavka, lahko veterinar zdravi žival z magistralnim zdravilom za uporabo v veterinarski medicini, ki ga v skladu s pogoji veterinarskega recepta pripravijo v lekarni.
(4)
Veterinar lahko zdravilo da osebno ali ga, če gre za zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, na svojo odgovornost izroči imetniku živali, skupaj z ustreznim navodilom oziroma v okviru svoje pristojnosti za to pooblasti drugo osebo. Za zdravljenje živali, ki niso namenjene za proizvodnjo živil pa veterinar lahko izda tudi veterinarski recept z možnostjo ponovitve največ za količino zdravila, potrebnega za dokončanje zadevnega zdravljenja.