11. člen
Nujni zaščitni ukrepi
(1)
Pred vložitvijo predloga za vključitev v program zaščite se v nujnih primerih varuje življenje in telo ogroženih oseb po določbah zakona, ki ureja pooblastila policije.
(2)
Po vložitvi predloga za vključitev v program zaščite lahko generalni državni tožilec na pobudo enote ali pristojnega državnega tožilca pisno odredi izvajanje nujnih zaščitnih ukrepov, če je to potrebno za zagotovitev varnosti ogrožene osebe in je ta podala pisno soglasje.
(3)
Nujni zaščitni ukrepi iz prejšnjega odstavka so:
-
svetovanje enote,
-
tehnično varovanje oseb oziroma bivališča,
-
fizično varovanje oseb oziroma bivališča,
-
začasna preselitev oseb,
-
prirejeni dokumenti,
-
sprememba identitete.
(4)
Nujna zaščitna ukrepa iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka se izvajata v skladu z določbami V. poglavja tega zakona, razen če ta zakon določa drugače.
(5)
O izvajanju nujnih zaščitnih ukrepov mora enota mesečno poročati komisiji.
(6)
Nujni zaščitni ukrepi se lahko izvajajo najdalj do izteka roka za odločitev o predlogu za vključitev v program zaščite. V primeru izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov iz pete in šeste alineje drugega odstavka tega člena mora oseba po izteku tega roka ponovno uporabljati svojo izvirno identiteto ter izvirne dokumente, prirejene dokumente pa nemudoma vrniti enoti.