(1)
Naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, ki označujejo vozila s prednostjo, je dovoljeno namestiti in uporabljati samo na vozilih policije, na vozilih državnih organov, ki se uporabljajo za prevoz varovanih oseb iz uredbe, ki določa varovane osebe, na vozilih vojaške policije, na vozilih za nujno medicinsko pomoč in drugih reševalnih vozilih, ki se uporabljajo v mreži javne zdravstvene službe in so predpisano opremljena za nujno medicinsko pomoč, na gasilskih vozilih, vozilih carinske službe, posebej označenih službenih vozilih Prometnega inšpektorata Republike Slovenije in na vozilih mobilne enote Veterinarske uprave Republike Slovenije, s katerimi se opravlja nadzor prevozov v cestnem prometu, na posebej označenih specialnih vozilih za prevoz zaprtih oseb Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, državnega tožilstva in preiskovalne službe sodišča ter na intervencijskih vozilih civilne zaščite, gorske reševalne službe in mobilne enote ekološkega laboratorija, ki se uporabljajo za opravljanje nalog iz tega člena.
(2)
Posebne svetlobne in zvočne znake na vozilih s prednostjo je dovoljeno uporabljati samo za izvedbo nujnih nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja oziroma za preprečitev nastanka velike materialne škode, za preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja, za zavarovanje in ogled kraja prometne ali druge nesreče, kaznivega dejanja ali prekrška, kot tudi za odkritje oziroma prijetje storilca kaznivega dejanja ali prekrška, za izvedbo nujnih in neodložljivih nalog državnega organa, ki so za delo državnih organov strateškega pomena ter za izvedbo nalog pri varovanju oseb in objektov.
(3)
Na vozilih s prednostjo je dovoljeno uporabljati posebne svetlobne znake tudi za opozarjanje na nesrečo, zgostitev prometa oziroma zastoj ali druge okoliščine, ki pomenijo nevarnost za udeležence cestnega prometa.
(4)
Na policijskih vozilih je dovoljeno uporabiti posebne svetlobne in zvočne znake tudi za ustavitev vozila, ki vozi pred njim.