Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD)

Izvajalci s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka prejšnjega člena vodijo svoje poslovne knjige tako, da:

zagotovijo ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo na podlagi dodeljenih izključnih ali posebnih pravic oziroma pooblastila za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (v nadaljnjem besedilu: dejavnost splošnega pomena) in drugih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: druge dejavnosti);

so vsi odhodki in prihodki dosledno razporejeni na dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti na podlagi objektivno opravičenih sodil, ki temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva in se dosledno uporabljajo iz obdobja v obdobje;

so načela stroškovnega računovodstva, na katerih temeljijo sodila iz prejšnje alineje, jasno določena in razložena v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Ne glede na računovodske standarde in druge predpise, ki urejajo računovodstvo, mora izvajalec s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka prejšnjega člena pri ločenem računovodskem spremljanju različnih dejavnosti upoštevati še naslednje:

Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora ločeno izkazovati opredmetena osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti splošnega pomena in opredmetena osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti.

Če izvajalec s pravico ali pooblastilom uporablja ista osnovna sredstva za opravljanje različnih dejavnosti, mora v posebnih razkritjih k računovodskim izkazom prikazati sodila, po katerih osnovna sredstva razporeja na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti, ter deleže sredstev, namenjene opravljanju dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti. Te deleže upošteva pri razporejanju amortizacije, učinkov prevrednotenja in drugih gospodarskih kategorij, ki so povezane s posameznimi vrstami teh sredstev.

Če izvajalec s pravico ali pooblastilom opravlja dejavnosti, pri katerih v proizvajalnem procesu ustvarja proizvode, ki jih je mogoče imeti v zalogi, mora zaloge, ki jih ustvari pri opravljanju dejavnosti splošnega pomena in pri drugih dejavnosti, izkazovati posebej.

Namensko dodeljena sredstva za dejavnosti splošnega pomena, ki so namenjena povečanju vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev izvajalca s pravico ali pooblastilom, povečujejo dolgoročno odložene prihodke, razen če je izvajalec pravna oseba, za katero velja zakon, ki ureja računovodstvo (v nadaljnjem besedilu: pravna oseba po ZR), ko lahko povečujejo obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje. Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora ločeno izkazovati oblikovanje in porabo dolgoročno odloženih prihodkov oziroma obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje za nabavo, razširitev in obnovo opredmetenih osnovnih sredstev dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti.

Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora oblikovati za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti poslovnoizidni mesti ali poslovnoizidna mesta. Za vsako poslovnoizidno mesto ugotavlja prihodke ter na njem nastale in njemu prisojene stroške.

Izvajalec s pravico ali pooblastilom ugotavlja dobiček oziroma presežek prihodkov nad odhodki ali izgubo oziroma presežek odhodkov nad prihodki za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti posebej in za podjetje kot celoto.

Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora izkazovati učinke prevrednotenja sredstev in obveznosti do njihovih virov ter stroškov posebej za dejavnost splošnega pomena in za druge dejavnosti.

Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po njihovem pripoznanju mora izvajalec s pravico ali pooblastilom uporabljati model nabavne vrednosti, pri čemer morajo pravne osebe po ZR upoštevati posebnosti, določene zanje s predpisi, ki urejajo računovodstvo.

Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora razčlenjevati čiste prihodke od prodaje na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti. Prav tako mora razčlenjevati prihodke od obresti.

Prejeta javna sredstva mora izvajalec s pravico ali pooblastilom izkazovati posebej in ločeno po dejavnostih splošnega pomena in drugih dejavnostih.

Izvajalec s pravico ali pooblastilom mora v pojasnilih k računovodskim izkazom razčleniti stroške po funkcionalnih skupinah iz računovodskih standardov, pri čemer morajo pravne osebe po ZR upoštevati posebnosti, določene zanje s predpisi, ki urejajo računovodstvo, na stroške opravljanja dejavnosti splošnega pomena in drugih dejavnosti. Podatki o posameznih vrstah stroškov so razvidni iz poslovnih knjig ali izračunani na podlagi ustreznih sodil.

Letno poročilo izvajalca s pravico ali pooblastilom mora poleg informacij, določenih s tem zakonom, računovodskimi standardi ali drugimi predpisi, ki urejajo vsebino letnega poročila, vsebovati še naslednje podatke in pojasnila k računovodskim izkazom:

pregled porabe prejetih javnih sredstev po namenih;

prikaz poslovnega izida izvajalca s pravico ali pooblastilom, razdeljenega na dela, ki izhajata iz opravljanja dejavnosti splošnega pomena in iz drugih dejavnosti;

prikaz sodil, v skladu s katerimi so na dejavnosti splošnega pomena in na druge dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodki in odhodki;

podbilanci stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti, če podjetje ocenjuje, da sta pomembni za sprejemanje poslovnih odločitev;

pregled opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo neposredno za dejavnosti splošnega pomena in za druge dejavnosti na datum bilance stanja, ter

izkaz poslovnega izida izvajalca s pravico ali pooblastilom, razdeljen na izkaza poslovnega izida dejavnosti splošnega pomena in druge dejavnosti.

Objektivno opravičenost sodil, ki služijo razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov in temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva, pred začetkom njihove uporabe preveri revizor oziroma revizorka (v nadaljnjem besedilu: revizor) v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. O svojih ugotovitvah poroča v posebnem poročilu. Sodila se uporabljajo dosledno iz obdobja v obdobje, ob spremembi pa jih mora ponovno pregledati revizor po zakonu, ki ureja revidiranje. Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen po zakonu, ki ureja revidiranje, izda navodilo, s katerim se podrobneje določita vsebina in oblika posebnega poročila revizorja o objektivni opravičenosti sodil. Ministrstvo, ki je pristojno za urejanje področja dejavnosti splošnega pomena, lahko izda predpis, v katerem določi obvezne oziroma izbirne kazalnike, ki se uporabljajo pri oblikovanju sodil v istovrstnih izvajalcih s pravico ali pooblastilom za posamezno dejavnost splošnega pomena. Sodila se smejo uporabljati, če ministrstvo, ki je pristojno za urejanje področja dejavnosti splošnega pomena, izda soglasje k njihovi ustreznosti.

Pravila iz tega člena se uporabljajo za tiste dejavnosti, ki niso urejene s posebnimi pravnimi akti, ki jih je sprejela Evropska unija, in v ničemer ne spreminjajo obveznosti države ali pravnih oseb, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ali teh posebnih pravnih aktov.

Izvajalci s pravico ali pooblastilom iz prvega odstavka prejšnjega člena uporabljajo pravila iz tega člena pri pripravi planskih dokumentov (finančni načrt, plan dela ali drugi dokumenti računovodskega predračunavanja) in poročil (letna poročila, računovodski izkazi in podobno).