Vnos komposta z neomejeno rabo je dovoljen na vseh zemljiščih ne glede na območje, kjer se zemljišče nahaja, ali na rabo zemljišča, če:
1.
izmerjene vrednosti nevarnih snovi v celotnem vzorcu komposta ne presegajo največjih vrednosti, določenih za kompost z neomejeno uporabo v drugem stolpcu tabele 5 v 11. členu te uredbe, za več kot to določa tabela 5.a v 11. členu te uredbe;
2.
delež organskih snovi v kompostu presega 30 odstotkov suhe mase;
3.
je kompost obdelan tako, da so pri vzorcih, odvzetih med ali ob zaključenem kompostiranju, izpolnjene naslednje mikrobiološke zahteve, in sicer odsotnost Salmonele v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0,
kjer je:
–
n število enot, ki sestavljajo vzorec,
–
m največje število bakterij v posameznem vzorcu: rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vsaki enoti vzorca ne presega vrednosti m,
–
M največja vrednost števila bakterij: rezultati so neustrezni, če je število bakterij v eni ali več enotah vzorca enak ali večji od M in
–
c število enot vzorca, pri katerih je število bakterij lahko med m in M: rezultati so ustrezni, če je v ostalih enotah vzorca število bakterij m ali manj.
Če gre za kompost iz biorazgradljivih odpadkov, ki se uvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 3 v skladu s predpisi na področju veterine, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, mora kompost za neomejeno rabo izpolnjevati mikrobiološke zahteve iz teh predpisov.
Vnos blata, mulja, komposta z omejeno uporabo ali komposta za nekmetijsko uporabo je dopusten le, če povzročitelj obremenitve, ki je lastnik ali upravljavec čistilne naprave ali kompostarne, oziroma je investitor posega v prostor, ki se nanaša na rečno strugo ali jezero, za to pridobi dovoljenje.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa je vnos blata, mulja, komposta z omejeno uporabo ali komposta za nekmetijsko uporabo prepovedan:
–
na zemljiščih na vodovarstvenem območju,
–
na zemljiščih, namenjenih pridelavi rastlin za neposredno prehrano ljudi
–
na travnikih in pašnikih, razen jeseni po zadnji košnji oziroma paši,
–
na zemljiščih, zasičenih z vodo, zasneženih ali zamrznjenih,
–
na nagnjenih zemljiščih, kjer je nevarnost površinskega odplakovanja,
–
na njivah s krmnimi poljščinami (koševinami), razen po zadnji košnji ali paši,
–
v močvirjih in barjih in na gozdnih zemljiščih.
Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se ne uporabljajo za kompost:
–
na vrtovih, ki so namenjeni pridelavi kmetijskih ali okrasnih rastlin za lastno rabo gospodinjstva, če gre za lastne organske kuhinjske odpadke in odpadke rastlinskega izvora iz vrtov,
–
na kmetijskih zemljiščih, v vrtnarijah in drevesnicah ter zemljiščih parkov, zelenic ali površin, namenjenih športu ali rekreaciji, če gre za predelavo odpadkov rastlinskega izvora v kompost na kraju njihovega nastanka, in
–
na kmetijskih zemljiščih, če je kompost pridelan iz organskih odpadkov, ki niso živalskega izvora in so nastali v okviru kmetijskega gospodarstva, h kateremu pripadajo ta kmetijska zemljišča.