Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1.
Vnos snovi v tla ali na tla (v nadaljnjem besedilu: vnos snovi) je izpuščanje, oddajanje oziroma odlaganje nevarnih snovi ali rastlinskih hranil pri vnašanju blata čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer (v nadaljnjem besedilu: mulji), pri namakanju rastlin ali pri gnojenju z živinskimi ali rudninskimi gnojili. Izraža se v masnih enotah na površino tal.
2.
Letni vnos snovi v tla je vnos snovi v tla v obdobju enega koledarskega leta.
3.
1. Mejna vrednost letnega vnosa nevarnih snovi v tla je količina letnega vnosa pri kateri so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi.
3.
2. Mejna vrednost letnega vnosa rastlinskih hranil pri gnojenju tal je količina letnega vnosa, ki še ne presega rastlinam potrebnega naravnega krogotoka hranil.
4.
Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki se vnašajo v tla z blati čistilnih naprav, kompostom ali muljem ali pri namakanju rastlin in ki zaradi svojih lastnosti, količine ali gostote negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost podtalnice.
5.
Rastlinska hranila so dušik, fosfor in kalij v živinskih in rudninskih gnojilih, v blatu čistilnih naprav in v kompostu.
6.
Parameter vode za namakanje rastlin je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, elektroprevodnost ali gostota snovi ali mikrobiološka lastnost vode za namakanje rastlin.
7.
Blato čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: blato) je odpadek, ki nastane po čiščenju odpadne vode v čistilnih napravah ali ostaja kot blato ob praznjenju greznic za odpadno vodo iz gospodinjstev.
8.
Kompost je biološko stabilen, higieniziran, humusu podoben material, brez motečih vonjav, bogat z organsko snovjo, ki nastane s kompostiranjem. Kompost se glede na vsebnost nevarnih snovi razvršča v kompost za neomejeno uporabo ali kompost 1. razreda, kompost z omejeno uporabo ali kompost 2. razreda in kompost za nekmetijsko uporabo.
9.
Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica.
Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez stelje z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove.
10.
Povzročitelj obremenitve je vsaka oseba, ki proizvaja kompost ali obdeluje blato čistilnih naprav ali mulj z namenom, da se jih uporabi kot rastlinsko hranilo ali kot izboljševalo tal. Če gre za kompost, ki ni proizveden na ozemlju Republike Slovenije, je povzročitelj obremenitve dobavitelj komposta.
11.
Tla so po teksturi lahka, srednje težka in težka. Lahka tla so peščena, peščeno-ilovnata in ilovnato-peščena. Srednje težka tla so peščeno-glinasto-ilovnata, glinasto-ilovnata, ilovnata, meljasto-ilovnata in meljasta. Težka tla so meljasto-glinasto-ilovnata, meljasto-glinasta, peščeno-glinasta in glinasta.
12.
Zelena odeja je naravno in sejano travinje ter njive s celoletno pokrovnostjo oziroma strnjeno rastlinsko odejo.
13.
Začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo ali ob setvi oziroma saditvi rastlin.
14.
Dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin.
15.
Reprezentativni vzorec blata, komposta ali mulja je vzorec, sestavljen iz 10 posameznih podvzorcev, odvzetih pred oddajo oziroma vnosom v tla.
17.
Število glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: število GVŽ) je merilo za vrednotenje obsega reje domačih živali. Ena GVŽ je 500 kg žive teže živali.