2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Posamezni izrazi, ki se uporabljajo v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
aplikativni sistem je sklop računalniških aplikacij, podatkovnih baz, in sistemov za prenos podatkov, ki služijo podpori upravljavskim procesom ob uporabi sodobne informacijsko telekomunikacijske tehnologije;
2.
medopravilnost je možnost povezovanja podatkovnih baz in vzajemnega delovanja storitev brez ponavljajočih se ročnih posegov na način, ki da skladen rezultat in poveča dodano vrednost podatkovnih baz in storitev;
3.
metapodatki so informacije, ki opisujejo podatkovne baze prostorskih ter drugih podatkov, vključno s storitvami za ravnanje s temi podatki, in omogočajo njihovo iskanje, popis in uporabo;
4.
nacionalni okvir medopravilnosti določa minimalni nabor tehničnih usmeritev in specifikacij za upravljanje informacijskih tokov med javnim sektorjem, gospodarskimi subjekti in drugimi deli družbe in opredeljuje vse tri vidike medsebojne povezljivosti informacijskih sistemov: organizacijski, semantični in tehnični;
5.
posredovanje podatkov (prevzemanje podatkov) je prenos digitalnih podatkov na elektronskem mediju s stalnim dostopom do podatkov preko omrežnih storitev;
6.
prostorski podatki so podatki, ki se neposredno ali posredno nanašajo na posamezno lokacijo ali območje v prostoru;
7.
tehnična pravila so prikaz podrobne tehnične oblike podatkov oziroma postopkov, kot so logični in fizični model podatkovne baze, klasifikacijske sheme, pravila za identifikatorje, obvezni in priporočeni standardi, podrobnosti časovnih opredelitev in podobno;
8.
upravljavec podatkovne baze je subjekt, ki vzpostavi in vzdržuje posamezno podatkovno bazo, ki se uporablja v okviru prostorskega informacijskega sistema;
9.
upravljavec prostorskega informacijskega sistema je subjekt, ki s pomočjo državnih organov, organov lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in drugih nosilcev javnih pooblastil izvaja naloge vzpostavitve, priprave, vodenja, vzdrževanja in spremljanja uporabe prostorskega informacijskega sistema;
10.
formalna digitalna oblika je v obliki formalizirane podatkovne baze pripravljen prostorski akt ali drug dokument oziroma njegov del, ki se za grafični del prostorskega akta oziroma drugega dokumenta praviloma pripravi v vektorski obliki, za tekstualni del pa v obliki relacijskih tabel. Iz te oblike se pripravi neformalna digitalna oblika akta ali dela akta na avtomatiziran način brez ročnih posegov;
11.
neformalna digitalna oblika akta ali drugega dokumenta se pripravi v obliki besedila ter slik, ki ne omogočajo bistvenega nadaljnjega procesiranja in jih je mogoče izpisati in/ali izrisati na papir brez ročnega dodelovanja v identični vsebini in obliki, kot jo ima analogna oblika pravno veljavnega akta, in sicer z običajnimi računalniškimi orodji in napravami, praviloma z uporabo odprtih standardov. Smiselno enako mora veljati tudi za prikaz in pregledovanje neformalne digitalne oblike akta na zaslonu računalnika.
(2)
Ostali izrazi, ki se uporabljajo v tej uredbi, imajo enak pomen kot v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07).