(1)
Bolni ali poškodovani osebi, za katero je očitno, da potrebuje zdravniško pomoč, ali osebi, ki kaže znake zastrupitve z alkoholom ali drugo snovjo, mora policist takoj zagotoviti nujno medicinsko pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo nujno medicinsko pomoč.
(2)
Kadar pridržana oseba sama zahteva zdravniško pomoč, ji policist to omogoči v prostoru za pridržanje ali pa poskrbi za prevoz v najbližjo javno zdravstveno ustanovo.
(3)
Policist mora ukreniti vse potrebno, da pridržani osebi med prevozom ali v zdravstveni ustanovi prepreči pobeg.
(4)
O nadaljnjem pridržanju osebe policist odloči glede na mnenje zdravnika. Če oseba ostane na zdravljenju v zdravstveni ustanovi, pridržanje pa se ne prekine, je treba način izvajanja pridržanja uskladiti s pristojnimi zdravstvenimi delavci.
(5)
Če pridržana oseba zahteva, da jo pregleda zdravnik, ki si ga sama izbere, je policist o tem dolžan obvestiti izbranega zdravnika, pridržano osebo pa opozoriti, da mora vse stroške sama poravnati.
(6)
Policist, ki je pridržano osebo pripeljal v zdravstveni zavod, oziroma policist v policijski enoti, če je zdravniška pomoč zagotovljena v prostoru za pridržanje, ne sme biti navzoč pri zdravniškem pregledu niti poslušati pogovora med pridržanim in zdravnikom, razen če zdravnik ne zahteva drugače.