1. V skladu z določbami 16., 18. in 19. člena se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih prejema rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja v drugi državi, se lahko takšna plačila, ki od tam izvirajo, obdavčijo v tej drugi državi.
2. Kljub določbam prvega odstavka se prejemki, ki jih prejme rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavčijo samo v prvi omenjeni državi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a)
prejemnik je zaposlen v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju z začetkom ali koncem v fiskalnem letu, in
b)
prejemke izplača oziroma jih izplačajo v imenu delodajalca, ki ni rezident druge države, in
c)
prejemki ne bremenijo stalne poslovne enote ali stalne baze, ki jo ima delodajalec v drugi državi.
3. Pri izračunavanju v točki a) drugega odstavka omenjenih obdobij je treba vključiti naslednje dneve:
a)
vse dneve fizične prisotnosti, vključno z dnevi prihoda in odhoda, in
b)
dneve preživete zunaj države delovanja, kot so sobote in nedelje, državni prazniki, počitnice in poslovna potovanja, ki so neposredno povezana z zaposlitvijo prejemnika v tej državi, po katerih je nadaljeval z delom na ozemlju te države.
4. Izraz “delodajalec”, omenjen v točki b) drugega odstavka, pomeni osebo, ki ima pravico do opravljenega dela in nosi odgovornost in tveganje v zvezi z izvajanjem dela.
5. Kljub zgornjim določbam tega člena se prejemke iz zaposlitve na ladji, letalu, cestnem ali železniškem vozilu v mednarodnem prometu lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.