34.a člen
(cena in drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij)
(1)
Za ponovno uporabo podatkov organ ne sme zaračunati cene, lahko pa zaračuna povračilo mejnih stroškov. Pri povračilu mejnih stroškov lahko organ upošteva stroške, ki nastanejo zaradi razmnoževanja, zagotavljanja in razširjanja podatkov. Kadar organ razširja podatke s stalnim ažuriranjem, lahko kot del mejnih stroškov upošteva tudi stroške anonimizacije osebnih podatkov in stroške ukrepov za varovanje zaupnih poslovnih informacij.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko zaračunava ceno za ponovno uporabo:
-
organ, ki mora v skladu z načrtom ali programom dela ali financiranja poleg proračunskih sredstev ustvariti prihodek za kritje vsaj 30 odstotkov svojih stroškov, povezanih z izvajanjem svojih javnih nalog, razen v zvezi s podatkovnimi zbirkami, ki sodijo med nabore podatkov velike vrednosti, in
-
knjižnica, muzej in arhiv.
(3)
V primerih iz prejšnjega odstavka se za ponovno uporabo informacij zaračuna cena, ki ne sme preseči stroškov zbiranja, priprave, razmnoževanja, razširjanja, hranjenja informacij, običajnega donosa vloženih sredstev, stroškov anonimizacije osebnih podatkov in stroškov ukrepov za varovanje zaupnih poslovnih informacij. Cena mora biti stroškovno naravnana ter določena v običajnem knjigovodskem obdobju ter v skladu s predpisanimi knjigovodskimi pravili za organ. Obračunska podlaga za ceno je informacija javnega značaja.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru prve alineje drugega odstavka tega člena cena za ponovno uporabo lahko zaračunava zgolj za pridobitni namen. Šteje se, da gre za pridobitni namen, kadar je prosilec gospodarska družba ali drug poslovni subjekt, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, katerega namen ustanovitve je v ustvarjanju dobička, razen kadar informacije ponovno uporabi medij z namenom informiranja.
(5)
V primeru iz druge alineje drugega odstavka tega člena se lahko pri izračunu cene poleg stroškov iz tretjega odstavka tega člena upošteva tudi stroške ohranjanja in pridobitve pravic informacij ali gradiva, vključno z običajnim donosom vloženih sredstev.
(6)
O tem, da organ lahko zaračunava ceno na podlagi prve alineje drugega odstavka tega člena, odloči ministrstvo za obdobje dveh let, na podlagi predloga, ki mora biti utemeljen s številčnimi podatki iz sprejetega letnega vsebinskega in finančnega programa ter poročila. Pritožba organa na odločitev ministrstva ni dovoljena, dopusten pa je upravni spor. Ministrstvo na nacionalnem portalu objavi seznam organov iz prve alineje drugega odstavka tega člena, ki lahko zaračunavajo ceno za ponovno uporabo.
(7)
Obvezen pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja je navedba vira. Navedba vira za muzeje in knjižnice obsega: naziv organa in zbirko, iz katere je informacija, za gradivo arhivov pa: ime ali signaturo arhiva ter arhivski fond oziroma zbirko, iz katere je obravnavano arhivsko gradivo.
(8)
Organ lahko določi tudi druge pogoje ponovne uporabe, če je to potrebno:
-
zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja,
-
za pravilno razumevanje informacije javnega značaja ali
-
zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu.
(9)
Za ponovno uporabo informacij javnega značaja muzejev in knjižnic se lahko določijo tudi posebni pogoji, če je to potrebno zaradi:
-
zagotavljanja celovitosti in avtentičnosti gradiva,
-
zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu,
-
materialnega varstva in hrambe gradiva ali
-
zagotavljanja kakovosti digitalizacije gradiva.
(10)
Šteje se, da metapodatki zavezancev za ponovno uporabo predstavljajo uradno besedilo z upravnega področja v smislu zakona, ki ureja avtorsko in sorodne pravice. Ponovna uporaba metapodatkov je brezplačna in prosta.