25. člen
(način izvajanja obratovalnega monitoringa radioaktivnosti)
(1)
Izpuste iz samega vira sevanja in ravni sevanja v okolju se ugotavlja z:
1.
neprekinjenim merjenjem emisij,
2.
neprekinjenim vzorčenjem in laboratorijskimi meritvami vzorcev,
3.
občasnim vzorčenjem in laboratorijskimi meritvami vzorcev,
4.
oceno emisije radioaktivnih snovi (npr. z administrativnimi postopki) in z občasnimi meritvami radioaktivnosti teh izpustov,
5.
dodatnim občasnim preverjanjem radiološkega stanja v okolju na mestih in na načine, ki omogočijo preverjanje podatkov o emisiji radioaktivnih snovi.
(2)
Izbira načina merjenja radioaktivnosti iz prejšnjega odstavka je odvisna od značilnosti in količine izpuščenih radionuklidov, pričakovanih časovnih sprememb izpustov radioaktivnih snovi in verjetnosti nastanka nepredvidenih izpustov radioaktivnih snovi, ki zahtevajo takojšnje odkritje.
(3)
Osnovne meritve in vzorčenje v okolju morajo potekati na mestih, kjer je pričakovati največji vpliv sevalnega ali jedrskega objekta, to je v smeri prevladujoče smeri vetra za atmosferske izpuste in v smeri vodnega toka pri izpustih v površinske vode. Večina meritev se mora izvajati na istih mestih v daljših obdobjih, da se tako omogoči spremljanje trendov.
(4)
V merjenje radioaktivnosti morajo biti vključena dodatna merilna in vzorčevalna mesta, ki so v nasprotni smeri prevladujočega vetra in v nasprotni smeri vodnega toka tako, da je možno ocenjevati radiološke razmere ozadja, ter bližnja večja naselja.
(5)
Obratovalni monitoring radioaktivnosti v okolici sevalnega, jedrskega ali drugega objekta lahko izvaja samo organizacija, ki izpolnjuje vse pogoje iz 12. člena tega pravilnika in je neodvisna od zavezanca za obratovalni monitoring, zavezanec pa lahko sam izvaja meritve emisije radioaktivnih snovi.