31. člen
(ocena izpostavljenosti)
(1)
Ocena izpostavljenosti sevanju zaradi vplivov objekta mora biti realna in ne sme temeljiti na vrednostih detekcijskih mej določljivosti, saj te ne predstavljajo vrednosti dejanskih aktivnosti ali ravni sevanja, temveč na rezultatih nadzora radioaktivnosti v okolju.
(2)
Če nadzor okolja ne nudi zadostne informacije o radioloških vplivih objekta zaradi izmerjenih rezultatov pod detekcijskimi mejami metode ali ker so izmerjeni rezultati zabrisani z naravnimi spreminjanjem radioaktivnosti, morajo ocene izpostavljenosti temeljiti na podatkih o emisiji radioaktivnih snovi in izračunih na podlagi ustreznih modelov, pri čemer je treba upoštevati meteorološke podatke za atmosferske izpuste ter hidrološke podatke o pretokih površinskih voda za tekočinske izpuste.
(3)
V ocenah izpostavljenosti sevanju morajo biti upoštevani radionuklidi glede na dejansko sestavo v izpustih, pri čemer je treba ločeno obravnavati skupine radionuklidov, kot so (3)H, (14)C, radioizotopi joda, žlahtni plini, cepitveni in korozijski produkti, skupino sevalcev alfa in skupino sevalcev beta. Radon (222)Rn in toron (220)Rn z njunimi kratkoživimi potomci je treba upoštevati glede na naravo izpustov iz objekta in pomembnost prenosne poti.
(4)
Ocene izpostavljenosti sevanju morajo čimbolj realno upoštevati navade in značilnosti lokalnega prebivalstva.