3. člen
(nosilci načrtovanja)
Načrte zaščite in reševanja izdelajo:
-
država,
-
občine,
-
gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije).
Z organizacijo iz prejšnjega odstavka je mišljen tudi obrat večjega tveganja za okolje, ki mora v skladu z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 88/05) izdelati načrt zaščite in reševanja.
Organizacije, ki so dolžne izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s to uredbo, morajo v svojih načrtih razčleniti ukrepanje na območju organizacije. Če nesreča v organizaciji lahko ogrozi tudi ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino ali okolje zunaj območja organizacije, se skladno z oceno ogroženosti izdelajo tudi občinski ali državni načrti.
Načrti zaščite in reševanja za posamezno vrsto nesreče, ki jih izdela več nosilcev načrtovanja na določenem območju, morajo biti medsebojno usklajeni.
Če načrt zaščite in reševanja izdeluje več nosilcev načrtovanja se določi temeljni načrt. Temeljni načrt je praviloma državni načrt za tiste nesreče, za katere se izdeluje državne načrte zaščite in reševanja oziroma regijski načrt, če se izdeluje načrt zaščite in reševanja na regijski ravni. V drugih primerih so temeljni načrti praviloma občinski načrti zaščite in reševanja. S temeljnim načrtom morajo biti usklajeni načrti vseh nosilcev načrtovanja.
Nosilci načrtovanja lahko, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom, temeljnim načrtom oziroma če tako odloči Vlada Republike Slovenije ali župan, izdelajo le posamezne dele načrta zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ali nalog zaščite, reševanja in pomoči.