15. člen
(izdelava in usklajevanje načrtov)
Izdelava načrtov zaščite in reševanja, določitev temeljnega načrta za posamezno nesrečo ter postopek usklajevanja načrtov posameznih nosilcev načrtovanja, se praviloma določi z letnimi načrti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni oziroma lokalni ravni ali z odločitvijo Vlade Republike Slovenije oziroma župana. Če z načrti postopek usklajevanja ni določen, se ga določi ob sprejemu temeljnega načrta.
Usklajevanje temeljnih načrtov z nosilci načrtovanja se izvede praviloma tako, da se jim pošlje v morebitne pripombe predlog temeljnega načrta. Predlog državnega načrta se pošlje ministrstvom in vladnim službam, regijam ter občinam. Predlog regijskega načrta se pošlje občinam. Predlog občinskega načrta se pošlje nosilcem načrtovanja ter drugim, ki sodelujejo pri izvajanju zaščitnih ukrepov ali nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju občine. Pripombe in predlogi nosilcev načrtovanja se po presoji organa, pristojnega za izdelavo načrta, vključijo v končni predlog načrta. Šteje se, da je predlog načrta poslan v pripombe nosilcem načrtovanja, če je predlog načrta javno objavljen in so nosilci načrtovanja obveščeni o objavi ter roku za zbiranje pripomb in predlogov.
Nosilci načrtovanja, ki morajo uskladiti s temeljnim načrtom svoje načrte zaščite in reševanja, načrtovati zaščitne ukrepe ali izvajanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči, pred sprejemom načrtov pošljejo predlog načrta v pripombe nosilcu načrtovanja, ki je sprejel temeljni načrt. Za usklajevanje načrtov v skladu s prejšnjim in tem odstavkom, skrbijo organi, pristojni za izdelavo načrtov oziroma skrbniki načrtov.
Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s to uredbo, morajo pristojnim občinskim ali državnim organom dati podatke za izdelavo občinskih ali državnih načrtov zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja oziroma ob spremembi dejavnosti. Ti podatki morajo obsegati opis izrednih dogodkov, ki se lahko razvijejo v nesrečo ali opis nesreče, iz katerega je razvidna približna količina izpusta nevarnih snovi, stopnja nevarnosti in možne posledice za ljudi in okolje, površina prizadetega območja, časovni potek, v katerem se lahko nepredvideni dogodek razvije v nesrečo, pregled nujnih ukrepov za preprečitev oziroma zmanjšanje verjetnosti nastanka in posledic nesreče z navedbo opreme ter postopkov, ki bi se pri tem uporabili.
Če iz podatkov organizacije iz prve alinee prvega odstavka 6. člena te uredbe izhaja, da organizacija ne more povzročiti večje nesreče, ki bi zahtevala izdelavo občinskega načrta za nesreče z nevarnimi snovmi, lahko občina z obrazloženo vlogo zaprosi za oprostitev izdelave načrta zaščite in reševanja Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki o oprostitvi odloči. Če je izdelave načrta zaščite in reševanja oproščena občina, ki se nahaja na obmejnem območju, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje o tem obvesti pristojni organ sosednje države članice Evropske unije.