V dohodek družine po tem zakonu se štejejo dediščine, darila in vsi dohodki ter prejemki vseh družinskih članov, ki so viri dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, prejeti v obdobju od 1.1. do 31.12. posameznega koledarskega leta, in premoženje, razen:
-
dodatka za pomoč in postrežbo;
-
prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini;
-
dohodkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobijo zunaj kriterijev redne zaposlitve.
Enkratni prejemki se v letu, ko so izplačani, štejejo v dohodek družine tako, da se za vsak prejemek upošteva sorazmerni delež.
Pri ugotavljanju dohodka se od dohodka odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova.
V dohodek družine po tem zakonu se upošteva preživnina v višini izvršljivega pravnega naslova. Preživnina se v dohodek družine ne upošteva le v primeru, ko vlagatelj zahtevka dokaže, da je izrabil vse pravne možnosti za njeno izterjavo.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se všteva v dohodek družine v skladu z metodologijo, ki jo za pridobitev pravice do socialnovarstvenih dajatev in denarne pomoči predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Če od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki ga skupaj ustvarjajo, na kmetiji živita dve ali več družin, se v dohodek posamezne družine všteva sorazmeren del dohodka iz kmetijske dejavnosti.
Kot dohodek iz dejavnosti se všteva v dohodek družine po tem zakonu dobiček, izkazan v davčni napovedi, pri čemer se ne upoštevajo olajšave, ki jih zavezanci lahko uveljavljajo po predpisih o dohodnini in osnova, od katere se obračunavajo prispevki za socialno varnost.
Premoženje se všteva v dohodek družine na način, določen s posebnim zakonom.