31. člen
(Metodologije merjenja oziroma ocenjevanja tveganj)
(1)
Banka mora določiti in/ali izdelati ustrezne metodologije merjenja oziroma ocenjevanja tveganj za namen izdelave mer oziroma ocen posameznih tveganj. Metodologije so ustrezne, če vključujejo:
(a)
uporabo pristopov za izračun kapitalskih zahtev v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu IRB za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06), Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06) in/ali
(b)
dokumentirane notranje metodologije banke in/ali
(c)
druge ustrezne metodologije merjenja oziroma ocenjevanja tveganj.
(2)
Če banka ugotovi, da mera oziroma ocena določenega tveganja iz prvega odstavka tega člena ne odraža dejanske izpostavljenosti banke do tega tveganja, lahko to oceno prilagodi navzgor ali navzdol.
(3)
Banka mora utemeljiti in dokumentirati:
(a)
uporabo posameznih metodologij merjenja oziroma ocenjevanja tveganj iz prvega odstavka tega člena,
(b)
ocene nemerljivih tveganj,
(c)
kakršne koli prilagoditve ocen tveganj iz drugega odstavka tega člena.