2. člen
(Opredelitve pojmov)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11 in 59/11; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a)
družba za upravljanje v 5. členu,
(b)
nadrejena banka v prvem odstavku 26. člena,
(c)
nadrejeni finančni holding v drugem odstavku 26. člena,
(d)
upravljanje s tveganji v 108. členu,
(e)
kreditno tveganje v 109. členu,
(f)
tržna tveganja v 111. členu,
(g)
operativno tveganje v 112. členu,
(h)
sistem prejemkov v 4. točki prvega odstavka 124. člena,
(i)
tveganje koncentracije v 188. členu,
(j)
tveganja, povezana z listinjenjem, v 189. členu.
(2)
Ne glede na točko (e) prvega odstavka tega člena za namen tega sklepa kreditno tveganje vključuje tveganje koncentracije, tveganja, povezana z listinjenjem, in deželno tveganje.
(3)
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
"profil tveganosti banke" je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen merljivih in nemerljivih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja ter ostalih primernih dejavnikov;
(b)
"uprava" je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke;
(c)
"višje vodstvo" je vodstvena raven, ki je neposredno podrejena upravi banke in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem banke, za upravljanje s tveganji ter izvajanje odločitev, ki jih sprejme uprava banke;
(d)
"deželno tveganje" je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebna oblika deželnega tveganja je transferno tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti;
(e)
"obrestno tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb obrestnih mer v bančni knjigi;
(f)
"likvidnostno tveganje" je tveganje, ki vključuje:
-
tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, ki je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma ko je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški od povprečnih tržnih;
-
tržno likvidnostno tveganje, ki je tveganje, ko pozicije (v instrumentu) ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij;
(g)
"likvidnostne rezerve" so visoko likvidna sredstva, ki banki omogočajo poravnavanje zapadlih obveznosti v vnaprej opredeljenem krajšem časovnem obdobju izrednih likvidnostnih razmer ("survival period"), ko običajni viri likvidnosti niso razpoložljivi oziroma ne zagotavljajo zadostne likvidnosti, ne da bi pri tem banka morala spremeniti svoj poslovni model;
(h)
"tveganje ugleda" je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki;
(i)
"strateško tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi nepravilnih poslovnih odločitev banke, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti banke na spremembe poslovnega okolja;
(j)
"kapitalsko tveganje" se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča banka pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju kapitala ali ob neugodnih pogojih;
(k)
"tveganje dobičkonosnosti" se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost banke, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti,
(l)
»prejemki« zajemajo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb z banko ali drugo osebo v bančni skupini. Finančna plačila in ugodnosti vključujejo zlasti plačo in povračilo stroškov, bonitete, nagrado za poslovno uspešnost, vključno z delniškim in opcijskim programom nagrajevanja in udeležbo v dobičku, odpravnino, oprostitev odplačevanja ali zmanjšanje obveznosti iz naslova kreditov zaposlenemu s posebno naravo dela v odpovednem roku, posebne pokojninske ugodnosti ter druge podobne prejemke. Nefinančna plačila in ugodnosti vključujejo bonitete, posebne dodatke v obliki raznih tehničnih sredstev, ki se ne uporabljajo za namen izvajanja dejavnosti (npr. mobilni telefon, računalnik) in druge podobne prejemke. Plačila in ugodnosti, ki so predmet splošnih zaposlitvenih pogojev v banki in veljajo enako za vse zaposlene ter nimajo vpliva na odnos zaposlenih do prevzemanja tveganj (npr. prispevki za zdravstveno zavarovanje, invalidsko zavarovanje, socialno varstvo) se ne štejejo kot prejemki za namen tega sklepa. Celotne prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del prejemkov;
(m)
»variabilni del prejemka« je del celotnega prejemka, ki je odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote in poslovnih rezultatov banke, ter, če je potrebno, predmet prilagoditve tveganjem, ki jim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju;
(n)
»fiksni del prejemka« je razlika med celotnim prejemkom in variabilnim delom prejemka;
(o)
»zaposleni s posebno naravo dela« so zaposleni, ki lahko v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke ter obsegajo naslednje kategorije zaposlenih:
-
uprava,
-
višje vodstvo,
-
vodstvo funkcij sistema notranjih kontrol (npr. služba notranje revizije, funkcija zagotavljanja skladnosti banke) in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij (npr. upravljanje s tveganji, finančna kontrola, upravljanje s kadri),
-
neposredni prevzemniki tveganj,
-
drugi zaposleni, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po velikosti enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj;
(p)
»neposredni prevzemniki tveganj« so zaposleni, vključno s trgovci in komercialisti, ki lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo posle, ki vplivajo na profil tveganosti banke;
(r)
»posebne pokojninske ugodnosti« so ugodnosti, ki jih banka na diskrecijski podlagi odobri zaposlenemu v okviru njegovega variabilnega dela prejemka. Te ugodnosti ne vključujejo splošnih ugodnosti sistema pokojninskega zavarovanja v banki, ki veljajo enako za vse zaposlene;
(s)
»obračunsko obdobje« je obdobje, v katerem se ocenjuje oziroma meri uspešnost zaposlenega s posebno naravo dela za namen določitve njegovega variabilnega dela prejemka in traja najmanj eno leto;
(š)
»obdobje odložitve« je obdobje, v okviru katerega banka odloži izplačilo dela variabilnega dela prejemka zaradi morebitne prilagoditve zneska prejemka zaposlenega s posebno naravo dela tveganjem za nazaj. Obdobje odložitve nastopi po zaključku obračunskega obdobja in traja najmanj tri do pet let;
(t)
»obdobje zadržanja« je obdobje, v katerem je bil variabilni del prejemka že izplačan zaposlenemu s posebno naravo dela v obliki finančnih instrumentov, ki pa jih ta v tem obdobju še ne sme prodati;
(u)
»malus« je pogodbeni dogovor, ki banki omogoča delno ali celotno zmanjšanje variabilnega dela prejemka v povezavi z ocenjevanjem uspešnosti zaposlenega s posebno naravo dela glede na prevzeta tveganja;
(v)
»vračilo« je pogodbeni dogovor, s katerim se zaposleni s posebno naravo dela strinja, da se njegov že izplačan variabilni del prejemka delno ali v celoti vrne banki;
(z)
"nosilci ključnih funkcij" so tisti zaposleni, ki imajo zaradi svojih funkcij pomemben vpliv na poslovanje banke, vendar niso člani uprave oziroma nadzornega sveta banke. Nosilci ključnih funkcij so lahko vodje pomembnih poslovnih področij banke, podružnic banke, podrejenih družb banke ter vodje funkcij sistema notranjih kontrol ali podpornih funkcij banke;
(ž)
"ocena primernosti nosilcev ključnih funkcij" je dokumentirana ocena primernosti posameznega kandidata za nosilca ključne funkcije ali že zaposlenega nosilca ključne funkcije glede ugleda in izkušenj, ki jo banka izdela na podlagi vnaprej določenih meril.