Sodniku, ki je z naklepom ali iz malomarnosti kršil sodniške dolžnosti, ki so predpisane z zakonom in sodnim redom, ali neredno opravljal sodniško službo, se lahko izreče disciplinska sankcija.
Dejanja, ki pomenijo kršitev sodniške dolžnosti oziroma neredno opravljanje sodniške službe, so:
1.
dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju sodniške funkcije;
2.
neizpolnitev ali neupravičena odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti;
3.
nevestno, nepravočasno, neustrezno ali malomarno opravljanje sodniške službe;
4.
nezakonito ali nesmotrno razpolaganje s sredstvi;
5.
izdajanje uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali sodnim redom;
6.
zloraba položaja ali prekoračitev uradnih pooblastil;
7.
zloraba pravice do odsotnosti z dela;
8.
nedoseganje pričakovanih rezultatov dela več kot tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov;
9.
kršitev z zakonom in sodnim redom določenega vrstnega reda oziroma prednostnega obravnavanja zadev;
10.
opravljanje funkcij, dela ali dejavnosti, ki so po ustavi in zakonu nezdružljive s sodniško funkcijo;
11.
opustitev obvestila predsedniku sodišča o sprejemu dela zaradi ocene nezdružljivosti s sodniško funkcijo;
12.
opustitev sporočila o podanih zakonskih razlogih za izločitev sodnika ali nadaljevanje dela v zadevi, v kateri obstaja izločitveni razlog;
13.
vnaprejšnje javno izražanje v sodni zadevi, o kateri še ni pravnomočno odločeno oziroma v kateri je vloženo izredno pravno sredstvo;
14.
vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica;
15.
neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje;
16.
oviranje delovanja sodišča zaradi uveljavljanja lastnih pravic;
17.
sprejemanje daril ali drugih koristi v zvezi s sodniško službo;
18.
nepredložitev ali nepravočasna predložitev podatkov o premoženjskem stanju;
19.
kršitev ali opustitev mentorskih zadolžitev;
20.
nespoštovanje izdanih odločb o premestiti ali dodelitvi sodnika;
21.
onemogočanje ali oviranje izvajanja določb zakona o službenem nadzoru sodnikovega dela in o nadzorstvenih pritožbah;
22.
poslovanje s strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami v nasprotju z določbami sodnega reda;
23.
neupoštevanje ukrepov za redno in učinkovito izvajanje sodne oblasti;
24.
kršitev ali opustitev ukrepov po programu za reševanje zaostanka pri sodišču;
25.
neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja;
26.
kršitev predpisov o varstvu pri delu;
27.
kršitev določb sodnega reda o uporabi službenega oblačila.
Težjo disciplinsko kršitev iz petega odstavka 83. člena tega zakona predstavljajo dejanja po 1., 2., 3., 5., 6., 8., 10., 12., 13., 17., 18., 20., 21., 23. in 24. točki prejšnjega odstavka, dejanje po 14. točki prejšnjega odstavka pa le, če ima hujše posledice za sodniško neodvisnost oziroma ugled sodniškega poklica.
Če sodni svet predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika po drugem ali tretjem odstavku 78. člena tega zakona, pa ga državni zbor ne razreši, sodni svet poda pobudo za uvedbo disciplinskega postopka.