(1)
Zavarovanja s premičninami se lahko upoštevajo kot primerna, če izpolnjujejo naslednja dva pogoja:
(a)
obstoj likvidnih trgov za prodajo teh zavarovanj na hiter in ekonomsko učinkovit način;
(b)
obstoj dobro uveljavljenih, javno dostopnih tržnih cen za ta zavarovanja. Banka mora biti tudi sposobna dokazati, da neto cene, ki jih doseže ob unovčenju teh zavarovanj, znatno ne odstopajo od tržnih cen.
(2)
Šteje se, da sta pogoja iz prvega odstavka tega člena izpolnjena pri naslednjih vrstah premičnin:
(a)
osebna in tovorna vozila;
(b)
ladje, jadrnice, letala;
(c)
blago, s katerim se trguje na organizirani borzi;
(d)
premičnine, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin po Uredbi o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Uradni list RS, št. 23/04 in 66/06) ali v podoben register po vsebinsko enakovrednih predpisih drugih držav.