(1)
Kjer v zvezi s posli začasne prodaje/začasnega odkupa in posojo/izposojo vrednostnih papirjev banka uporablja bodisi nadzorniške prilagoditve bodisi lastne ocene in so izpolnjeni pogoji, določeni v tem členu, lahko namesto prilagoditev za nestanovitnost, izračunanih v skladu s 70. do 84. členom tega sklepa, uporabi prilagoditve za nestanovitnost po stopnji 0%. Te možnosti ne more uporabiti banka, ki uporablja notranji model, kakor je določeno v 52. do 59. členu tega sklepa.
(2)
Pogoji za uporabo 0-odstotne prilagoditve za nestanovitnost so:
(a)
izpostavljenost in tudi zavarovanje s finančnim premoženjem predstavljajo bančne vloge ali denarju podobni instrumenti ali dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni države ali centralne banke iz točke (b) prvega odstavka 12. člena tega sklepa in za katere se v standardiziranem pristopu uporablja utež tveganja 0%;
(b)
izpostavljenost in zavarovanje s finančnim premoženjem sta nominirana v isti valuti;
(c)
bodisi zapadlost posla ni daljša od enega dne bodisi se izpostavljenost in zavarovanje s finančnim premoženjem dnevno vrednotita po tekočih tržnih cenah ali se kritje dnevno vzdržuje;
(d)
čas od zadnjega vzdrževanja kritja, ko to ni bilo več zadostno glede na tržne cene, in unovčenja zavarovanja s finančnim premoženjem ne sme biti daljši od štirih poslovnih dni;
(e)
posel se poravna v okviru sistema poravnave, uveljavljenega za to vrsto posla;
(f)
dokumentacija, ki zajema pogodbo, je standardna tržna dokumentacija za posle začasne prodaje/začasnega odkupa ali posojo/izposojo vrednostnih papirjev z zadevnimi vrednostnimi papirji;
(g)
posel ureja dokumentacija, ki določa, da se lahko pogodba takoj odpove, če nasprotna stranka ne izpolni obveznosti izročiti gotovino ali vrednostne papirje oziroma ne zagotovi kritja ali če drugače ne izpolni svoje obveznosti;
(h)
nasprotna stranka mora biti "prvovrstni tržni udeleženec". Prvovrstni tržni udeleženci so naslednje osebe:
-
osebe, navedene v točki (b) prvega odstavka 12. člena tega sklepa, do katerih izpostavljenostim je v standardiziranem pristopu pripisana utež tveganja 0%;
-
institucije;
-
druga finančna podjetja (vključno z zavarovalnicami),
i. do katerih izpostavljenostim je v standardiziranem pristopu pripisana utež tveganja 20% ali
ii. za katere po notranjih ocenah banke obstaja verjetnost neplačila, ki je enakovredna verjetnosti, povezani z bonitetno oceno primerne ECAI, ki se v skladu s pravili za tehtanje izpostavljenosti do podjetij v standardiziranem pristopu povezuje najmanj s stopnjo kreditne kvalitete 2 – kadar nimajo ocen priznane ECAI in pod pogojem, da banka uporablja pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF);
-
regulirani investicijski skladi, ki morajo izpolnjevati zahteve v zvezi s kapitalom ali finančnimi vzvodi;
-
regulirani pokojninski skladi;
-
priznane klirinške organizacije iz Priloge II sklepa o tržnih tveganjih.