Sklep o kreditnih zavarovanjih

Kadar banka uporablja nadzorniške prilagoditve, je za vrednostne papirje, ki ne veljajo za primerne po 12. členu tega sklepa, ali za blago, ki so posojeni ali prodani v okviru poslov začasne prodaje/začasnega odkupa ali posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, prilagoditev za nestanovitnost enaka kakor za lastniške vrednostne papirje, ki jih ni v glavnem indeksu, so pa uvrščeni v borzno trgovanje na priznani borzi (razvidno iz Tabele 4).

Kadar banka uporablja nadzorniške prilagoditve, je prilagoditev za nestanovitnost za enote investicijskih skladov, primerne po 12. členu tega sklepa, tehtano povprečje prilagoditev za nestanovitnost, ki bi bile ob upoštevanju obdobja unovčenja posla, kakor je določeno v tretjem odstavku 71. člena tega sklepa, uporabljene za premoženje, v katero je investicijski sklad investiral. Če pa premoženje, v katero je investicijski sklad investiral, banki ni znano, mora banka uporabiti največjo prilagoditev za nestanovitnost, ki bi bila uporabljena za katero koli premoženje, v katero ima investicijski sklad pravico investirati.

Kadar banka uporablja nadzorniške prilagoditve, so prilagoditve za nestanovitnost za neocenjene dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo institucije in ki izpolnjujejo kriterije primernosti iz četrtega odstavka 12. člena tega sklepa, iste kakor prilagoditve za vrednostne papirje, ki jih izdajo institucije ali podjetja z zunanjo bonitetno oceno, povezano s stopnjama kreditne kvalitete 2 ali 3.

Stopnja kreditne kvalitete v prvem do tretjem odstavku tega člena, s katero je povezana bonitetna ocena dolžniških vrednostnih papirjev, je tista stopnja kreditne kvalitete, ki se v standardiziranem pristopu povezuje z dano zunanjo bonitetno oceno. Za te namene se uporablja tudi sedmi odstavek 12. člena tega sklepa.