Za priznanje učinkov zavarovanja z denarnimi terjatvami na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo biti izpolnjene naslednje minimalne zahteve:
(a)
pravna gotovost:
-
pravni mehanizem, s katerim se zagotavlja zavarovanje z denarnimi terjatvami, mora banki zagotavljati nedvomno pravico iz tega zavarovanja;
-
banka mora sprejeti vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev lokalnega pravnega reda glede prisilne izvršljivosti pravic iz zavarovanja. Vzpostavljen mora biti okvir, ki omogoča posojilodajalcu, da na denarnih terjatvah, prejetih v zavarovanje, pridobi pravico z najboljšim vrstnim redom, razen če boljši vrstni red drugih – privilegiranih – upravičencev temelji na zakonu ali podzakonskih predpisih;
-
banka mora opraviti zadosten pravni pregled, ki potrjuje prisilno izvršljivost zavarovanja z denarnimi terjatvami po pravu, ki velja zanj;
-
dogovori o zavarovanju z denarnimi terjatvami morajo biti primerno dokumentirani, obstajati morajo jasni in zanesljivi postopki za njihovo pravočasno unovčenje. Postopki banke morajo zagotavljati upoštevanje pravnih pogojev v zvezi z ugotavljanjem neplačila dolžnika in pravočasnim unovčenjem zavarovanja z denarnimi terjatvami. V primeru finančnih težav ali neplačila kreditojemalca mora biti banka pravno upravičena prodati ali odstopiti denarne terjatve tretjim osebam brez soglasja dolžnikov po teh denarnih terjatvah;
(b)
upravljanje s tveganji:
-
banka mora imeti zanesljiv proces za ugotavljanje kreditnega tveganja, povezanega z denarnimi terjatvami, pridobljenimi za zavarovanje svoje izpostavljenosti. Tak proces mora med drugim vsebovati analize kreditojemalčevega poslovanja in gospodarske dejavnosti ter vrst strank, s katerimi kreditojemalec posluje. Če se banka opira na kreditojemalčevo oceno kreditne sposobnosti njegovih strank, mora pregledati kreditojemalčevo kreditno prakso, da preveri njeno zanesljivost in verodostojnost;
-
presežek med vrednostjo denarnih terjatev, pridobljenih za zavarovanje, in zneskom izpostavljenosti mora odražati vse ustrezne dejavnike, vključno s stroški unovčenja, koncentracijo znotraj skupine denarnih terjatev, ki jih je v zavarovanje dal posamezen kreditojemalec, in potencialno tveganje koncentracije znotraj celotne izpostavljenosti banke, ki ni zajeto s splošno metodologijo banke. Banka mora ohranjati neprekinjen proces spremljanja, ki ustreza tej obliki zavarovanja. Poleg tega mora redno pregledovati skladnost s kreditnimi klavzulami, okoljskimi omejitvami in drugimi predpisi;
-
denarne terjatve, ki jih da v zavarovanje kreditojemalec, morajo biti razpršene in ne smejo biti v čezmerni korelaciji s kreditojemalcem. Če obstaja bistvena pozitivna korelacija, morajo biti spremljajoča tveganja ustrezno upoštevana pri določanju presežka v zavarovanje danih denarnih terjatev nad izpostavljenostjo;
-
denarne terjatve do dolžniku nadrejenih oseb, dolžniku podrejenih družb in njegovih zaposlenih, se ne priznajo za instrument zavarovanja;
-
banka mora imeti dokumentiran proces za izterjavo plačil iz naslova denarnih terjatev, kadar dolžniki po terjatvah, danih v zavarovanje, zamujajo s plačili ali pride do njihovega neplačila. Vzpostavljeni morajo biti za izterjavo potrebni mehanizmi, tudi če banka pričakuje, da bo kreditojemalec sam izterjal zastavljene denarne terjatve.