(1)
Del izpostavljenosti, ki je zavarovan s tekočo odkupno vrednostjo police življenjskega zavarovanja, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz 27. člena tega sklepa, se določi na naslednji način:
a)
z uporabo uteži tveganja iz drugega odstavka tega člena, če banka uporablja standardizirani pristop,
b)
z uporabo LGD 40%, če banka uporablja pristop IRB brez lastnih ocen LGD (in CF).
Banka v primeru valutne neusklajenosti tekočo odkupno vrednost police življenjskega zavarovanja zmanjša v skladu s 104. in 105. členom tega sklepa, pri čemer je vrednost kreditnega zavarovanja enaka tekoči odkupni vrednosti police.
(2)
Za namene iz točke (a) prvega odstavka tega člena se na podlagi uteži tveganja, dodeljene nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodelijo naslednje uteži tveganja:
a)
utež tveganja 20%, če je nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 20%;
b)
utež tveganja 35%, če je nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 50%;
c)
utež tveganja 70%, če je nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 100%;
d)
utež tveganja 150%, če je nepodrejeni nezavarovani izpostavljenosti do družbe, ki daje življenjsko zavarovanje, dodeljena utež tveganja 150%.