Za priznanje učinkov osebnih kreditnih zavarovanj, ki se uporabljajo za namene drugega odstavka 51. člena in petega odstavka 52. člena sklepa o pristopu IRB, na zmanjšanje kreditnega tveganja morajo izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:
(a)
osnovna obveznost je:
-
izpostavljenost, ki v skladu s tretjim odstavkom 41. člena sklepa o pristopu IRB spada v kategorijo izpostavljenosti do podjetij, razen izpostavljenosti do zavarovalnic in pozavarovalnic ali
-
izpostavljenost do enote regionalne ali lokalne ravni države ali do osebe javnega sektorja, ki v skladu s točkama (b) in (c) drugega odstavka 41. člena sklepa o pristopu IRB ne spada v kategorijo izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank ali
-
izpostavljenost do pravnih oseb, ki ne ustrezajo merilom za velike gospodarske družbe po veljavnem ZGD-1 in ki v skladu s prvim odstavkom 89. člena sklepa o pristopu IRB spada v kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno;
(b)
osnovni dolžniki ne smejo biti člani iste skupine oseb, povezanih na način, določen v 56. členu ZGD-1, kot dajalec osebnega kreditnega zavarovanja;
(c)
izpostavljenost mora biti varovana z enim od naslednjih instrumentov:
-
nefinanciranim kreditnim izvedenim finančnim instrumentom (to je kreditnim izvedenim finančnim instrumentom, ki ne predvideva začetnega vplačila investitorja oziroma dajalca zavarovanja) ali osebnim jamstvom, s katerim je zavezana ena sama oseba ali
-
kreditnim izvedenim finančnim instrumentom na podlagi prvega neplačila – v tem primeru se obravnava iz tega člena uporabi za tisto izpostavljenost v košarici, katere tveganjem prilagojeni znesek je najnižji ali
-
kreditnim izvedenim finančnim instrumentom na podlagi n-tega neplačila – tako zavarovanje je primerno samo, če je bilo pridobljeno tudi primerno zavarovanje na podlagi n-1-tega neplačila ali če je pri n-1 izpostavljenostih v košarici že prišlo do neplačila; v tem primeru se obravnava iz tega člena uporabi za tisto izpostavljenost v košarici, katere tveganjem prilagojeni znesek je najnižji;
(d)
osebno kreditno zavarovanje mora izpolnjevati minimalne zahteve iz 35., 36., 38., 40. in 41. člena tega sklepa;
(e)
utež tveganja za izpostavljenost ne sme upoštevati nobenega učinka osebnega kreditnega zavarovanja pred njegovo uporabo v skladu s tem členom;
(f)
banka mora imeti pravico od dajalca osebnega kreditnega zavarovanja prejeti plačilo, ne da bi ji bilo pred tem potrebno sprožiti pravne postopke za izterjavo plačila od dolžnika, ter mora to plačilo tudi utemeljeno pričakovati. Sprejeti mora potrebne ukrepe, da se prepriča, ali bo dajalec osebnega kreditnega zavarovanja res takoj izvršil plačilo, če pride do kreditnega dogodka;
(g)
osebno kreditno zavarovanje mora pokriti vse kreditne izgube, ki so povezane z varovanim deležem izpostavljenosti in ki so posledica kreditnih dogodkov, opredeljenih v pogodbi;
(h)
če je za primer unovčenja osebnega kreditnega zavarovanja predvidena stvarna poravnava, mora obstajati pravna gotovost glede prenosljivosti obveznosti, ki jih mora banka v tem primeru prenesti na dajalca zavarovanja (kredita, obveznice ali potencialne obveznosti). Če banka ne namerava prenesti osnovne obveznosti, mora zagotoviti, da je obveznost, ki jo bo prenesla, dovolj likvidna, tako da jo bo lahko v skladu s pogodbo kupila zaradi prenosa;
(i)
pogoje in določila celotnega dogovora o osebnem kreditnem zavarovanju morata dajalec osebnega kreditnega zavarovanja in banka pisno potrditi ter jim zagotoviti pravno učinkovitost;
(j)
banka mora imeti izdelan postopek za identifikacijo čezmerne korelacije med kreditno sposobnostjo dajalca osebnega kreditnega zavarovanja in dolžnikom iz osnovne obveznosti, ki temelji na njuni odvisnosti od skupnih dejavnikov, razen dejavnikov sistemskega tveganja;
(k)
v primeru zavarovanja pred tveganjem zmanjšanja vrednosti denarne terjatve prodajalec kupljenih denarnih terjatev ne sme biti član iste skupine oseb, povezanih na način, določen v 56. členu ZGD-1, kot dajalec osebnega kreditnega zavarovanja.