34. člen
(žgana pijača iz jagodičja)
Kot žgana pijača iz jagodičja se označi žgana pijača, izdelana z maceracijo določenega jagodičja in drugega sadja, ki ni koščičasto ali pečkato sadje (npr. maline, robidnice, borovnice, ribez) in je delno fermentirano ali nefermentirano, v etanolu, v žganju ali v destilatu, čemur sledi destilacija.
Žgane pijače iz jagodičja morajo vsebovati najmanj 100 kilogramov sadja na 20 litrov čistega alkohola.
Najvišje vsebnosti metanola v žganjih pijačah iz jagodičevja:
-
v primeru rdečega in črnega ribeza (Ribes Species), jagod jerebike (Sorbus aucuparia) in bezgovih jagod (Sambucus nigra), 1350 gramov na hektoliter, računano na 100 vol % alkohola;
-
v primeru malin (Rubus idaeus L.) in robidnic (Rubus fruticosus L.), 1200 gramov na hektoliter, računano na 100 vol % alkohola.
Žgana pijača iz naslednjih vrst jagodičja:
-
robidnice (Rubus fruticosus L.),
-
jagode (Fragaria L.),
-
borovnice (Vaccinium myrtillus L.),
-
maline (Rubus idaeus L.),
-
rdečega ribeza (Ribes vulgare Lam.),
-
trnulje (Prunus spinosa L.),
-
plodu jerebike (Sorbus domestica L.),
-
jagod jerebike (Sorbus domestica L.),
-
slezovih jagod (Ilex cassine L.),
-
jagod breka (Surbus turminalis L.),
-
bezgovih jagod (Sambucus nigra L.),
-
šipka (Rosa canina L.),
-
črnega ribeza (Ribes nigrum L.)
se lahko označi kot žganje, kateremu je dodano ime sadja (npr. robidovo žganje, jagodno žganje, malinovo žganje ipd.), če je na označbi tudi navedba "proizvedeno z maceracijo in destilacijo".
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za žgane pijače, ki so izdelane na francoskih prekomorskih ozemljih in področjih, kjer uspevajo naslednje vrste sadja: banana (Musa paradisiaca), pasjonka (Passiflora edulis), zlata sliva (Spondias dulcis) in jamajška sliva (Spondias mombin).
Žgana pijača iz prvega odstavka tega člena, ki je izdelana z maceracijo nefermentiranega celega sadja po postopku iz prvega odstavka tega člena, se lahko označi kot geist, kateremu je dodana vrsta sadja.