9. člen
(karantena)
(1)
V primerih, ko predpisi Skupnosti določajo obveznost karantene oziroma izolacije, se takšna karantena oziroma izolacija lahko izvede:
a)
za vse bolezni živali, razen za slinavko, parkljevko, steklino in atipično kokošjo kugo (Newcastle disease) v karantenskem centru izvorne tretje države, če je karantenski center odobren in ga redno nadzorujejo veterinarski strokovnjaki Evropske komisije;
b)
v karantenskem centru na teritoriju EU, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge B Direktive 91/496/EGS,
ali
c)
na namembnem gospodarstvu.
(2)
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za ozemlja držav članic EU, ki niso na teritoriju EU, če predpisi, veljavni na teh območjih, niso harmonizirani s predpisi Skupnosti oziroma niso v skladu s splošnimi določili Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
(3)
Če karanteno odredi uradni veterinar MVP za živali iz prvega in drugega odstavka tega člena, jo lahko, odvisno od tveganja, odredi:
a)
v karantenskem centru na MVP,
b)
na namembnem gospodarstvu ali
c)
v karantenskem centru v bližini namembnega gospodarstva.
(4)
Izpolnjevanje pogojev iz točke b) prvega odstavka tega člena ugotavlja območni urad VURS z odločbo na podlagi vloge imetnika karantenskega centra. Območni urad VURS posreduje odločbo glavnemu uradu VURS, ki pripravi in posodablja seznam odobrenih karantenskih centrov in njihovih številk odobritve ter ga objavi na spletni strani VURS: http://www.vurs. gov.si.
(5)
Karantenski centri so pod nadzorom Evropske komisije v skladu z 11. členom tega pravilnika.
(6)
Izvajanje karantene po tem členu ni možno v karantenskih centrih, ki so namenjeni izključno izvajanju karantene za neharmonizirane živali na MVP.
(7)
Vsi stroški, ki nastanejo z izvajanjem tega člena, bremenijo osebo, odgovorno za tovor.