4. člen
(preizkus usposobljenosti)
(1)
Naziv reševalca iz vode pridobi kandidat, ki je opravil preizkus usposobljenosti po programih A, B in C iz prejšnjega člena z izpitom, ki obsega teoretični ter praktični del in z Zakonom o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo) predpisan preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči. Naziv osebe, usposobljene za reševanje iz vode, pridobi kandidat, ki opravi preizkus usposobljenosti po programu D iz prejšnjega člena, katerega obseg se določi v programu usposabljanja.
(2)
Preizkus usposobljenosti se oceni kot "uspešen" ali "neuspešen".
(3)
K izpitu se lahko prijavi tudi kandidat, ki se ni udeležil usposabljanja, če predhodno opravi predpisan zdravniški pregled iz druge alinee prvega odstavka 2. člena tega pravilnika.
(4)
Kandidat za reševalca iz vode, ki ni uspešno opravil enega dela izpita ali celotnega izpita, lahko del izpita ali celotni izpit opravlja ponovno najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je prvič neuspešno opravljal izpit. Če kandidat tudi drugič ne opravi uspešno enega dela izpita ali celotnega izpita, mora opraviti celotni program usposabljanja.
(5)
Reševalec iz vode mora po pridobitvi naziva reševalca iz vode vsake tri leta opraviti preizkus usposobljenosti po programih iz prejšnjega člena, ki obsega praktični del. Preizkus usposobljenosti lahko opravi reševalec iz vode, če je predhodno opravil predpisan zdravniški pregled in preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči. Osebe, ki so opravile program D za reševanje iz vode, morajo, po usposobitvi za reševanje iz vode, opraviti praktični preizkus usposobljenosti najmanj vsakih pet let. Obseg praktičnega preizkusa je določen v programu. Reševalec iz vode oziroma oseba, usposobljena za reševanje iz vode, lahko praktični preizkus usposobljenosti ponavlja največ dvakrat.