(1)
Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravno osebo, če:
1.
odstopi ali prenese pravico uporabe radijskih frekvenc drugim pravnim ali fizičnim osebam v nasprotju s 46. členom tega zakona,
2.
se ne dogovori o skupni uporabi antenskih objektov (prvi odstavek 51. člena tega zakona),
3.
ne izvrši odločbe agencije iz drugega odstavka 65. člena,
4.
kljub prepovedi agencije trži ali uporablja radijsko opremo, ki ogroža delovanje radionavigacijskih služb ali drugih varnostnih služb ali resno poslabšuje, pogosto moti ali prekinja radiokomunikacijsko storitev (peti odstavek 89. člena tega zakona),
5.
pravočasno ne obvesti agencije o uporabi radijske postaje v radiofrekvenčnem pasu, določenem v šestem odstavku 89. člena tega zakona,
6.
ne zagotovi uporabnikom, ki zamenjajo operaterje (ostanejo pa na isti lokaciji), možnosti, da obdržijo dodeljene številke (prvi odstavek 101. člena tega zakona),
7.
ne zagotovi prenosljivosti številk ne glede na lokacijo (drugi odstavek 101. člena tega zakona),
8.
ne zagotovi proste izbire operaterjev za medkrajevne in mednarodne klice (105. člen tega zakona),
9.
ne daje podatkov agenciji na njeno zahtevo (prvi odstavek 112. člena tega zakona),
10.
krši določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 128. člena tega zakona, ki se nanašajo na zaupnost telekomunikacijskih informacij,
11.
shranjuje vsebino tistih prenesenih sporočil, ki niso bistveni del telekomunikacijske storitve (tretji odstavek 128. člena tega zakona), oziroma če ne ukrepa, da zagotovi, da se vsebina prenesenih sporočil ne hrani ali hrani le za minimalni čas (četrti odstavek 128. člena tega zakona),
12.
ne sprejme primernih tehničnih in organizacijskih ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti lastnih storitev (prvi odstavek 129. člena tega zakona),
13.
ne opozori naročnika na verjetnost vdora v varnost omrežja ter na možnost varovalnih ukrepov in za to potrebnih sredstev (tretji odstavek 129. člena tega zakona),
14.
na zahtevo agencije ne predloži sistema ukrepov za zagotavljanje varnosti (četrti odstavek 129. člena tega zakona),
15.
na zahtevo agencije ne odpravi pomanjkljivosti v varnostnem sistemu ali pri njegovem uresničevanju (peti odstavek 129. člena tega zakona),
16.
ne posreduje podatkov kot to določa 1. točka prvega odstavka 130. člena tega zakona,
17.
ne omogoči na svojem omrežju oziroma terminalski opremi ter v svojih prostorih izvedbe nadzora telekomunikacijskega prometa na način, v obsegu in trajanju, kot to določa odredba pristojnega sodišča (3. točka prvega odstavka 130. člena tega zakona),
18.
ne zbriše prometnih podatkov po končani zvezi ali jih ne prilagodi tako, da se ne nanašajo na konkretno pravno ali fizično osebo (prvi odstavek 131. člena tega zakona),
19.
prometnih podatkov ne obdeluje osebje, ki je pod nadzorom operaterja javnega telekomunikacijskega omrežja oziroma storitev (peti odstavek 131. člena tega zakona),
20.
uporablja podatke iz prvega odstavka 131. člena tega zakona za tržne namene brez privolitve naročnika (šesti odstavek 131. člena tega zakona),
21.
ne objavi v splošnih pogojih možnosti prikazovanja in izločanja identifikacije kličočega in klicanega oziroma, če je podana ta možnost, pa je ne omogoči avtonomno in brezplačno, ter kot stalno funkcijo za vsak priključek (133. člen tega zakona),
22.
na zahtevo naročnika ne sledi zlonamernih klicev oziroma ne prepreči izločitve prikaza kličočega (drugi odstavek 134. člena tega zakona),
23.
po pridobljenem predhodnem soglasju agencije ne prepreči izločitve prikaza identifikacije kličočega za posamezne klicane priključke služb nujne pomoči (četrti odstavek 134. člena tega zakona).
(2)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizično osebo, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.