10. člen
DIVIDENDE
1. Dividende, ki jih je družba – rezident države pogodbenice – izplačala rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi pogodbenici.
2. Dividende iz prvega odstavka tega člena se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki izplačuje dividende, v skladu z zakoni te države, vendar če je prejemnik dejanski uporabnik dividend, tako odmerjeni davek ne sme presegati 10 odstotkov bruto zneska devidend.
3. Izraz “dividende”, kot je uporabljen v tem členu, označuje dobiček iz delnic, delnic ustanoviteljev, rudniških delnic ali drugih pravic, ki niso terjatve, udeležene pa so v dobičku, ter dobiček iz drugih pravic družbe, ki je po zakonih države pogodbenice, katere rezident je družba, ki dobiček deli, davčno izenačen z dobičkom iz delnic.
4. Določila prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če uporabnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki izplačuje dividende, prek stalne poslovne enote v tej državi ali če opravlja v tej drugi državi samostojne osebne dejavnosti iz stalne baze v njej, pravica, na podlagi katere se dividende izplačujejo, pa je povezana s stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V tem primeru se po potrebi uporabljajo določbe 7. ali 14. člena te konvencije.
5. Če družba, ki je rezident države pogodbenice, doseže dobiček ali dohodek v drugi državi pogodbenici, ne sme ta druga država uvesti davka na dividende, ki jih izplačuje družba rezidentu prve države, razen če so te dividende izplačane rezidentu te druge države ali če je pravica, na podlagi katere se izplačujejo dividende, neposredno povezana s stalno poslovno enoto ali stalno bazo, ki je v tej drugi državi, in ne obdavčiti nerazdeljenega dobička družbe z davkom na nerazdeljeni dobiček, celo če izplačane dividende oziroma nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestoji iz dobička ali dohodka, doseženega v tej drugi državi.