K prošnji za pogojni odpust iz 106. člena zakona poda zavod poročilo, ki vsebuje obsojenčeve osebne podatke, podatke o kaznivem dejanju in kazni, o njegovem odnosu do žrtve kaznivega dejanja oziroma povrnitvi škode, o obsojenčevem obnašanju in vedenjskih ter osebnostnih spremembah med prestajanjem kazni, o njegovem zdravstvenem stanju, o obsojenčevi družini in njenih socialnih razmerah ter podatke o zagotavljanju pogojev za življenje na prostosti, kakor tudi podatke, v kakšni fazi so morebitni drugi uvedeni kazenski postopki ali postopki o prekršku, ter podatke iz kazenske evidence, ki so določeni v tretjem odstavku 250.a člena zakona, in evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških.
Poročilo mora vsebovati tudi razloge, zaradi katerih se utemeljeno pričakuje, da obsojenec ne bo ponavljal kaznivih dejanj.
Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati tudi predlog glede pozitivne ali negativne rešitve prošnje. V primeru, da upravnik zavoda predlaga pogojni odpust, mora tak predlog vsebovati tudi poročilo.
Komisija za pogojni odpust zaseda redno vsake tri mesece, izredno pa, če je treba odločati o posameznih prošnjah ali o predlogu direktorja zavoda, ki jih ne bi bilo smotrno odložiti do rednega zasedanja. O tem, ali naj se prošnja ali predlog obravnava na izredni seji, odloči predsednik komisije za pogojni odpust.
Komisija praviloma zaseda na sedežu zavodov oziroma njihovih oddelkov, odvisno zlasti od tega od katerega zavoda oziroma njegovega oddelka je prejela prošnjo oziroma predlog za pogojni odpust. Pri rednih sejah komisije so navzoči direktor zavoda in drugi zavodski strokovni delavci, ki lahko komisiji dajo potrebna pojasnila.