Ta vsebina je neaktualna
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1.
Emisijske veličine so koncentracija in količina snovi v odpadnih plinih, parametri stanja odpadnih plinov, emisijski delež, stopnja razžveplanja, emisijski faktor in obratovalni parametri vira onesnaževanja, ki so predmet prvih meritev ali emisijskega monitoringa.
1.
1. Parametri stanja odpadnih plinov so temperatura, tlak, volumenski pretok in vlaga odpadnih plinov ter vsebnost kisika v njih. Parametri stanja odpadnih plinov so tudi črnina dimnih plinov ali druge fizikalne lastnosti odpadnih plinov, če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti.
1.
2. Obratovalni parametri so za obratovanje vira onesnaževanja značilne emisijske veličine, ki niso neposredno povezane z lastnostmi odpadnih plinov, če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti ali če so predpisani obratovalni pogoji naprave.
2.
Izmerjena vrednost je vrednost emisijske veličine, ki se prebere iz merilne naprave in običajno vsebuje izračun zaradi kalibracije merilne naprave in pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca odpadnih plinov ali za čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca odpadnih plinov.
3.
Vzorec odpadnih plinov je del toka odpadnih plinov, ki se ga odvzame na določenem merilnem mestu v določenem časovnem obdobju na določen način in zanj velja, da je značilen za odpadne pline vira onesnaževanja.
3.
1. Ekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se vzorec odpadnih plinov odvzame iz notranjosti odvodnika plinov in odvede za obdelavo in analizo v merilno napravo, nameščeno zunaj odvodnika.
3.
2. Neekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se analiza odpadnih plinov izvaja v notranjosti odvodnika plinov.
3.
3. Neprekinjeno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, ki poteka v času izvajanja posamezne meritve neprekinjeno. Tako izmerjene vrednosti so trenutne vrednosti emisijskih veličin.
3.
4. Sekvenčno vzorčenje je enkratno ali ponavljajoče se odvzemanje vzorcev odpadnih plinov, pri čemer so časi vzorčenja poljubno dolgi. Tako izmerjene vrednosti so običajno enake povprečnim vrednostim emisijskih veličin.
4.
Čas povprečenja je časovni interval, za katerega se izračuna povprečne vrednosti emisijskih veličin.
5.
Polurna povprečna vrednost je rezultat posamezne meritve, pri kateri je čas vzorčenja najmanj pol ure in čas povprečenja izmerjenih vrednosti enak časovnemu intervalu pol ure znotraj obdobja vzorčenja.
6.
Dnevna povprečna vrednost je aritmetično povprečje polurnih povprečnih vrednosti, izračunanih za obdobje dneva, v katerem vir onesnaževanja obratuje.
7.
Avtomatsko merjenje je merjenje emisijskih veličin z merilniki, ki z neprekinjenim vzorčenjem zagotavljajo merjenje trenutnih vrednosti v časovnih intervalih, ki niso daljši od desetih sekund, in shranjevanje ali zapisovanje rezultatov merjenja trenutnih vrednosti.
8.
Avtomatsko vrednotenje je sprotno vrednotenje avtomatsko izmerjenih trenutnih vrednosti, izračunavanje povprečnih vrednosti iz rezultatov avtomatskega merjenja, shranjevanje izračunanih povprečnih vrednosti na ustreznem elektronskem mediju in izpis povprečnih vrednosti ob koncu vsakega dneva.
9.
Zgornja meja merjenja je največja vrednost emisijske veličine, ki se jo lahko z merilno napravo izmeri.