Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtocestnega odseka mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt, ki mora opredeliti predvsem oblikovanje reliefa in zasaditve v obcestnem prostoru ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa avtoceste z objekti in opremo ceste
Odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi, dopustna višina je 0,75 m. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami.
Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom.
Zaščitna žična ograja minimalne višine 2,5 m se odmakne od nožice nasipa oziroma od zunanjega roba jarka 1–2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in ramp.
Cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati enotne oblikovne elemente.
Cestni objekti (nadvozi, mostovi) morajo biti arhitekturno oblikovani, skladno z drugimi spremljajčimi objekti ob avtocesti ter značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora.
Protihrupne ograje morajo biti oblikovane tako, da se vzpostavi kakovosten prostor tako na notranji kot na zunanji ceste, s prilagajanjem izvedbe različnih tipov protihrupne zaščite stanju in značilnostim prostora na konkretnem odseku. Upoštevana mora biti prostorska zveznost postavitve različnih tipov protihrupne zaščite in enotnost v oblikovanju in materialih na celotnem odseku ter upoštevanje že izvedenih ukrepov na ostalih odsekih avtoceste.
Priključki
Območja priključkov morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovana; ureditev celotnega območja posameznega priključka mora biti izdelana v krajinsko ureditvenem načrtu.
Zasaditve
Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:
-
čim bolj racionalen posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin z učinkovito saniranim in oblikovanim gozdnim robom,
-
sanacija obrežne vegetacije pri regulacijskih ureditvah z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov in ekoloških značilnosti območja,
-
prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki,
-
oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest (priključki, rampe, deviacije),
-
zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti,
-
obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne uporabe (zunanje brežine nasipov).
Oblikovanje reliefa
Nasipne in vkopne brežine je treba oblikovati z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief oziroma na obstoječe nasipne oziroma vkopne brežine avtoceste. Brežine je treba mestoma zasaditi z višjo vegetacijo tako, da se zagotovi stabilnost brežin in omili prehode v ravnine.
Brežine na območju izstopa obeh predorskih cevi je treba oblikovati skladno z zasnovo portalov in tako, da se doseže skladno izpeljavo v naravni relief. Tudi na vstopni predorski strani na severu je po dokončanju gradbenih del treba sanirati brežine z novo gozdno zasaditvijo.
Pri oblikovanju protihrupnih nasipov je treba upoštevati naslednja izhodišča:
-
protihrupne nasipe se na odsekih, kjer se približajo pozidavi zaradi racionalne porabe prostora oblikuje v strmejših nagibih (1:1,5) in kombinira z zasaditvijo v iztekih proti naravnemu terenu; km 2,85-3,2,
-
v območju med deviacijama Kamnogoriške in Bitenčeve ceste je treba protihrupna nasipa na zunanji strani oblikovati s široko, položno brežino, z nagibom ca. 1:3,5 tako, da poustvari naravno brežino in doseže položen iztek v naraven teren. Zaradi racionalne rabe prostora se na cestni strani izvede strmejši nasip 1,5:1, utrjen z armirano zemljino in zasajen s pokrovnimi rastlinami; km 2,37-2,75,
-
namesto protihrupnih ograj APO-11, APO-13 in APO-15 iz 21. člena te uredbe je skladno z rešitvami podrobnejših projektov možno izvesti protihrupne nasipe.
Rekultivacije
Dele cest in poti, ki po izgradnji avtoceste in spremljajočih objektov ostanejo brez funkcije, je treba humusirati in zatraviti ali zasaditi z višjo vegetacijo.
Ureditve vodnega in obvodnega prostora
Prestavitev vodotokov mora biti izvedena z upoštevanjem načel sonaravnega urejanja in z zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne obvodne vegetacije.