Za 20. členom se dodata nova 20.a in 20.b člen, ki se glasita:
(1)
Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za sofinanciranje začetnih investicij ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo v:
-
postavitev novega obrata,
-
širitev obstoječega obrata,
-
začetek nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem obratu,
-
nakup obrata, ki se je ukinil oziroma bi se ukinil, če ne bi bil prodan.
(2)
Zgornja meja pomoči v obliki davčne ugodnosti za začetno investicijo ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 40% upravičenih stroškov investicije ali odprtja novih delovnih mest. Kolikor je uporabnik ekonomske cone majhno oziroma srednjeveliko podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 15 odstotnih točk.
(3)
Kot upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo v primeru začetne investicije:
-
stroški nakupa zemljišč,
-
stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč,
-
stroški gradnje ali nakupa objekta oziroma objektov,
-
stroški za nakup strojev in opreme, razen stroškov za nakup osebnih motornih vozil,
-
stroški investiranja v neopredmetena osnovna sredstva, vendar le v skladu s posebnimi pogoji, ki so določeni s predpisi o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči,
-
stroški priprave investicijskih študij in projektov začetnih investicij.
(4)
Kot upravičeni stroški iz drugega odstavka tega člena se v primeru odprtja novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo štejejo stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki zajemajo bruto plače in obvezne prispevke za socialno varnost.
(5)
Davčne ugodnosti v skladu s tem členom lahko uveljavlja le uporabnik ekonomske cone, ki zagotovi sofinanciranje začetne investicije (brez državnih pomoči oziroma drugih oblik državnih sredstev), v višini, ki je enaka najmanj 25% upravičenih stroškov.
(6)
Kot nova delovna mesta, povezana z začetnimi investicijami, v zvezi s katerimi je mogoče pridobiti državno pomoč, se štejejo delovna mesta, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je bila izvršena začetna investicija in so na novo odprta najpozneje v treh letih po dokončani investiciji ter delovna mesta, ki so na novo odprta v enakem obdobju zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zaradi nove investicije. Povečanje števila delovnih mest pri uporabniku ekonomske cone se ugotavlja kot neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev.
(7)
Začetna investicija oziroma novo odprta delovna mesta, povezana z začetno investicijo v zvezi s katero je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona, morajo biti zadržana v okviru ekonomske cone najmanj pet let po zaključku investicije. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji ali prenese osnovno sredstvo iz ekonomske cone ali ukine tako ustvarjena delovna mesta, mora v davčnem obdobju, v katerem izvrši prenos ali odsvojitev oziroma ukinitev delovnega mesta, vrniti sorazmerni del pridobljene državne pomoči.
(8)
Če uporabnik ekonomske cone v zvezi s posamezno začetno investicijo prejema poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(1)
Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest, ki niso povezana z začetnimi investicijami, nanašajo pa se na zaposlovanje pripravnikov in drugih delavcev, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje.
(2)
Zgornja meja pomoči v obliki davčne ugodnosti za zaposlovanje iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 40% upravičenih stroškov odpiranja novega delovnega mesta. Če je uporabnik ekonomske cone majhno oziroma srednjeveliko podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 15 odstotnih točk.
(3)
Kot upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki zajemajo bruto plače in obvezne prispevke za socialno varnost.
(4)
Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem členom le, če poveča skupno število delovnih mest v koledarskem letu, pri čemer se kot povečanje števila delovnih mest šteje neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev. Pri ugotavljanju povečanja števila delovnih mest se delovna mesta, odprta za delovni čas, krajši od polnega časa, upoštevajo sorazmerno.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek, uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem členom za zaposlovanje težje zaposljive kategorije delavcev tudi v primeru, če ne povečuje skupnega števila delovnih mest v koledarskem letu, pod pogojem, da gre za nadomestno zaposlitev, ki je posledica prenehanja delovnega razmerja na zahtevo zaposlenega.
(6)
Novo odprta delovna mesta, v zvezi s katerimi je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčno ugodnost v skladu s tem členom, morajo biti ohranjena najmanj dve leti po poteku leta, v katerem jo je uporabnik uveljavil. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom roka iz prejšnjega stavka ukine delovno mesto, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena državna pomoč, mora v davčnem obdobju, v katerem je ukinil delovno mesto vrniti sorazmerni del dodeljene davčne ugodnosti.
(7)
Če uporabnik ekonomske cone v zvezi z odpiranjem delovnih mest prejema poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z drugim odstavkom tega člena."