(1)
Vzpostaviti je treba varen in zanesljiv sistem, ki bo preprečil vsako sproščanje krvi ali komponent krvi, dokler niso izpolnjene vse zavezujoče zahteve iz predpisa, ki določa zbiranje, pripravo, shranjevanje, razdeljevanje in prevoz krvi in komponent krvi in predpisa, ki določa obvezno testiranje krvi in komponent krvi.
(2)
Vsako sproščanje krvi in komponent krvi mora odobriti pooblaščena oseba transfuzijskega zavoda ali transfuzijskega centra.
(3)
Zapisi o sproščanju morajo dokazovati, da sproščena kri in komponente krvi izpolnjujejo zahteve, določene v predpisih iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Pred sproščanjem se kri in komponente krvi organizacijsko in fizično hranijo ločeno od sproščene krvi in komponent krvi. Če validirani računalniški sistem nadzora statusa ni vzpostavljen, mora biti na nalepki enote krvi ali komponente krvi naveden njen status glede sproščanja.
(5)
Če komponente krvi ni mogoče sprostiti, ker je bil potrjen pozitivni rezultat testiranja s krvjo prenosljivih bolezni, je treba izločiti preostale komponente krvi, ki izhajajo iz istega odvzema. Izločijo se tudi komponente krvi, pripravljene iz prejšnjih odvzemov krvi istega krvodajalca. Nemudoma se tudi ustrezno dopolnijo zapisi o krvodajalcu.