(1)
Transfuzijski zavod ali transfuzijski center imenuje pooblaščene osebe, ki sprejmejo odločitev o odpoklicu krvi in komponent krvi ter sprožijo in koordinirajo potrebne ukrepe.
(2)
Vzpostavljen mora biti pisni postopek odpoklica, vključno z opisom odgovornosti in ukrepov, ki jih je treba sprejeti. To vključuje tudi obveščanje pristojnih organov.
(3)
Vzroki za odpoklic so med drugim:
-
podatek o hudi neželeni reakciji ali hudem neželenem dogodku;
-
pritožba o neustreznosti komponente krvi;
-
naknadni podatki o neustreznosti vrečk za kri, reagentov, napake na opremi, ki bi lahko vplivale na kakovost krvi in komponent krvi;
-
naknadni podatki o zdravstvenem stanju krvodajalca;
-
rezultati nadzora kakovosti;
-
rezultati bakteriološke kontrole.
(4)
Ukrepi, ki morajo biti izpeljani v predhodno določenih časovnih rokih, vključujejo sledenje vseh vpletenih komponent krvi in po potrebi tudi sledenje do krvodajalca.
(5)
Namen preiskovanja je identifikacija krvodajalca, ki je morda sopovzročitelj hude neželene reakcije pri transfuziji, pridobitev vseh komponent krvi tega krvodajalca in obveščanje prejemnikov komponent krvi tega krvodajalca o njihovi morebitni izpostavljenosti tveganju.