77. člen
(Zaviranje s pnevmatskimi zavorami)
(1)
Ob začetku zaviranja se zaviralnik najprej prestavi v lego "začetna stopnja zaviranja" (hitro znižanje zračnega tlaka v GZV za 0,5 bara), nato pa se nadaljuje s postopnim zniževanjem zračnega tlaka v GZV do lege zaviralnika "popolno zaviranje".
(2)
V določenih primerih je treba med vožnjo preveriti delovanje zavor vlaka, pri čemer se mora zaviralnik prestaviti v lego "začetna stopnja zaviranja". To je treba opraviti:
- pred uvozom na čelno postajo;
- pred uvozom na slepi tir;
- pred uvozom na zasedeni tir;
- pred uvozom na tir, na katerem ni zagotovljena prepeljevalna vozna pot;
- pred začetkom zaustavljanja vlaka, ki vozi s hitrostjo nad 80 km/h;
- vsakih 30 minut pri zunanji temperaturi, nižji od – 15 ° C;
- vsakih 30 minut pri sneženju, razen pri vlakih zaviranimi z litoželeznimi zavornjaki;
- med daljšo vožnjo brez vmesnega zaviranja, pri neugodnih vremenskih razmerah, ko lahko na zavornjakih ali zavornih vložkih nastajajo ledene obloge ali zmrzujejo krmilni sklopi zavornih sistemov.
(3)
Začetna stopnja zaviranja, ki se nanaša na prvih pet alinei prejšnjega odstavka, se opravi pri približevanju predsignalu prometnega mesta, na katerem se bo vlak zaustavil.
(4)
Vlaka se mora zaustaviti s čim manj stopnjami zaviranja, pri čemer si le-te lahko sledijo hitro druga za drugo. Naslednja stopnja zaviranja ali popuščanja se lahko vključi šele, ko je končano delovanje prejšnje stopnje.
(5)
Mesta na progi, pri katerih je treba začeti z zaviranjem, da se bo vlak zaustavil na določenem mestu, se ne označujejo. Pri zaviranju je treba upoštevati:
- hitrost vlaka;
- odstotek zavorne mase vlaka;
- nagibne razmere proge;
- vrsto zaviranja;
- vrsto in dolžino vlaka;
- vremenske razmere;
- razpoložljive vozne čase ipd.
(6)
Zavorna sila zračnih zavor vozil s kolesno zavoro in litoželeznimi zavornjaki narašča z manjšanjem hitrosti, zato je treba pri zaustavljanju vlakov zavore postopno popuščati, s čimer se preprečuje sunkovito zaustavljanje, ki ni dopustno predvsem pri potniških vlakih.
(7)
Če so vozila opremljena s kolutnimi zavorami ali s kolesnimi zavorami s kompozitnimi zavornjaki, pri zaustavljanju vlakov ni treba izrazito postopno popuščati zavor. Zaustavitev vlakov s temi zavorami je manj sunkovita, tudi če se zaustavijo z višjim zračnim tlakom v zavornih valjih.
(8)
Vlake, ki se morajo zaustaviti na določenem mestu, je treba zavirati ves čas do zaustavitve. Zaviralnik se lahko prestavi v lego "vožnja" tik pred zaustavitvijo potniških vlakov, če:
- je nagib tira (vzpon ali padec) manjši od 2,5 ‰;
- vlak ni uvozil na čelno postajo;
- vlak uvozi na tir, razdeljen na tirne odseke s prostim naslednjim tirnim odsekom.
(9)
Zaviralnik se ne sme prestaviti v lego "vožnja" pred zaustavitvijo vlaka, če :
- je bil zaustavljen s hitrim zaviranjem;
- se ta zavira s počasi delujočimi (G) zavorami;
- je vlak uvozil na prometno mesto s posebno previdnostjo;
- je bil vlak zaustavljen s sproženjem zaviranja v sili.
(10)
Če se vlak zaustavi s hitrim zaviranjem, se lahko zavore popustijo s polnilnim sunkom zraka (odvisno od tipa zaviralnika), pri čemer se lahko zaviralnik prestavi v lego "polnjenje" za eno sekundo na vsakih 8 osi vlaka.
(11)
Po zaustavitvi tovornega vlaka se zaviralnik za kratek čas prestavi v lego "hitro zaviranje", s čimer se sprožijo zavore s togim delovanjem.