87. člen
(Motnje in okvare zavor med vožnjo)
(1)
Ob okvari zaviralnika samodejne zračne zavore je treba vlak zaustaviti s sproženjem hitrega zaviranja (z zaviralnikom) ali zaviranja v sili (s pipo ali loputo na GZV) in ravnati takole:
- če sta v vozniški kabini dve upravljalni mesti, se vključi zaviralnik na drugem upravljalnem mestu, nato pa se:
- opravi delni preskus zavor C;
-spelje vlak in pri hitrosti 20 km/h prestavi zaviralnik v lego "začetna stopnja zaviranja" in nato nazaj v lego "vožnja", s čimer se ugotovi, ali zavore delujejo;
- nadaljuje vožnja do končne postaje z redno hitrostjo;
- če je v vozniški kabini samo eno upravljalno mesto (čelna vozniška kabina), se menja vozniška kabina in vključi zaviralnik na tem upravljalnem mestu, nato pa se:
- opravi delni preskus zavor C;
- spelje vlak in pri hitrosti največ 20 km/h prestavi zaviralnik v lego "začetna stopnja zaviranja" in nato nazaj v lego "vožnja", s čimer se ugotovi, ali zavore delujejo;
- pri vlaku "EZ brez" nadaljuje vožnjo do prve postaje s hitrostjo največ 30 km/h;
- na prvi naslednji postaji razglasi lokomotivo za pokvarjeno.
(2)
Če se med vožnjo vlaka na priprežni lokomotivi pokvari edini zaviralnik v upravljalni kabini, je treba vlak zaustaviti s sproženjem hitrega zaviranja ali zaviranja v sili. Krmiljenje zaviranja vlaka se prestavi v vlakovno lokomotivo, na kateri se po vključitvi zaviralnika na upravljalnem mestu te lokomotive:
- opravi delni preskus zavor C;
- spelje vlak in pri hitrosti 20 km/h prestavi zaviralnik v lego "začetna stopnja zaviranja" in nato nazaj v lego "vožnja", s čimer se ugotovi, ali zavore delujejo;
- nadaljuje vožnjo vlaka s hitrostjo 30 km/h do prve prihodnje postaje, kjer se zamenja vrstni red lokomotiv in vožnja nadaljuje.
(3)
Če se med vožnjo vlaka na lokomotivi pokvari edini zaviralnik samodejne zračne zavore, je treba sprožiti hitro zaviranje ali zaviranje v sili in zahtevati nadomestno lokomotivo.
(4)
Če med vožnjo vlaka preneha(jo) delovati zračni kompresor(ji), je treba vlak zaustaviti, ko se zračni tlak v glavnih zračnih posodah zniža do 5 barov. Okvara se poskusi odpraviti, če pa to ni mogoče, se zahteva nadomestno vlečno vozilo.
(5)
Vlak ne sme nadaljevati vožnje od postaje, na kateri se ugotovi okvara samodejne zračne zavore na lokomotivi. Takšna lokomotiva se razglasi za pokvarjeno in se zahteva nadomestna lokomotiva.
(6)
Če se med vožnjo vlaka prenapolni GZV z zračnim tlakom nad 5,5 bara, se mora vlak zaustaviti na prvi naslednji postaji in urediti zračni tlak v GZV na pravilni delovni zračni tlak 5 barov, na način, kot ga omogoča tip zaviralnika.
(7)
Če je GZV vlaka prenapolnjen do 5,5 bara se sme pri zaviranju zračni tlak v njem znižati za največ 1 bar, kar pa ne velja za zaviranje ob nevarnosti.
(8)
Če zavore na določenih vozilih vlaka po zaviranju med vožnjo ne popustijo (kar se opazi po slabem teku vlaka ali iskrenju zavornjakov, vidnem pri vožnji skozi loke v nočnem času), jih je treba poskusiti popustiti s polnilnim sunkom višjega zračnega tlaka, če to omogoča tip zaviralnika. Če to ni mogoče oziroma če ne zadostuje, se lahko zračni tlak v GZV poviša, vendar največ do 5,5 bara.
(9)
Če se med vožnjo vlaka zazna nepravilno zaviranje, predvsem pa slaba zavorna sila, je treba vlak takoj zaustaviti in poskusiti ugotoviti vzrok oziroma dejansko delovanje zavor. Če napake oziroma vzroka ni mogoče ugotoviti, se lahko vožnja vlaka nadaljuje s hitrostjo največ 30 km/h do prve postaje, kjer se opravi pregled vlaka in popolni preskus zavor.
(10)
Če se izključijo zavore posameznih vozil v vlaku, ki se zaustavi na postaji zaradi njihove okvare, je treba ugotoviti spremenjeni dejanski zavorni odstotek (DZO). Če je le-ta manjši od potrebnega zavornega odstotka (PZO), lahko vlak nadaljuje vožnjo z manjšo hitrostjo, ki je v skladu z novim dejanskim zavornim odstotkom. To hitrost določi prometnik oziroma progovni prometnik.