95. člen
(Zaviranje pri premiku z uporabo pnevmatskih zavor)
(1)
Najprimernejši način zaviranja pri premiku je zaviranje s samodejnimi zračnimi zavorami pogonskih in vlečenih vozil in z neposrednimi zračnimi zavorami vlečnih vozil oziroma lokomotiv.
(2)
Če je treba premikati vozila brez uporabe njihovih zračnih zavor, se morajo te prej popustiti s sproženjem odviralnih naprav oziroma se izzračiti.
(3)
Premikalne sestave z več kot 40 osmi je treba vedno zavirati s samodejnimi zračnimi zavorami, katerih menjala vrste zaviranja se prestavijo v lego za P-zaviranje.
(4)
Pri premikalnih sestavih iz prejšnjega odstavka, ki se zavirajo s samodejnimi zračnimi zavorami, je treba opraviti delni preskus zavor B, v skladu s tretjim odstavkom 51. člena tega pravilnika.
(5)
Dovoljeno število osi premikalnega sestava do 40 osi, ki se lahko zavira z neposredno zračno zavoro premikalke, se izračuna po naslednjem obrazcu:
(6)
Obrazec za izračun števila osi v prejšnjem odstavku je določen na podlagi predvidene povprečne vagonske osne mase 15 ton. Če se premika pretežno s težjimi vagoni z osno maso večjo od 15 t/os, se mora izračunano število osi zmanjšati za 30 %.
(7)
V postajnem poslovnem redu mora biti navedeno dovoljeno število osi pri premiku, zaviranih z neposredno zračno zavoro posameznih vrst premikalk glede na tir z največjim nagibom na postaji in hitrost 20 km/h. Ne glede na to, ali so na postaji tiri z manjšim nagibom, velja izračunano število osi za območje celotne postaje.
(8)
Če se premika premikalni sestav z večjim številom osi, kot jih lahko zavira premikalka z neposredno zračno zavoro, se celoten premikalni sestav vključi v zaviranje s samodejnimi zračnimi zavorami. Pri tem je treba ravnati v skladu s četrtim odstavkom tega člena.