(1)
Obstoječa pravica upravljanja, rabe ali izkoriščanja naravne dobrine, ki je v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti, se uresničuje v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi v pravnomočnem aktu, s katerim je bila pridobljena.
(2)
Pri podeljevanju koncesij po določbah 21. člena ali pri podeljevanju dovoljenj po določbah 22. člena tega zakona se ne sme posegati v pravico iz prejšnjega odstavka.