38. člen
(strokovne podlage urbanistične in krajinske zasnove)
(1)
Pripravljavec zagotovi pripravo urbanistične zasnove na osnovi strokovnih podlag pripravljenih za prostorsko strategijo, ki se ustrezno dopolnijo. Za posamezno naselje oziroma skupino naselij se izdelajo dodatne analize glede:
1.
demografskih in socialnih razmer;
2.
dejanske rabe površin in obstoječe organizacije dejavnosti;
3.
namenske rabe površin, kakor je določena v veljavnih prostorskih aktih;
4.
notranje strukture naselij glede:
-
vzorca grajenih struktur naselja,
-
izkoriščenosti zemljišč,
-
pozidanosti s prikazom ustrezno izrabljenih, degradiranih, ekstenzivno izrabljenih in nezazidanih zemljišč,
-
sistema zelenih površin naselja;
5.
gostote poselitve;
6.
značilnosti prometne mreže in omrežja zvez;
7.
možnosti prenove degradiranih površin in intenziviranja ekstenzivno izrabljenih zemljišč;
8.
ohranjenosti kulturne dediščine, arhitekturne identitete naselja in zaznavanja kakovosti prostorske podobe ali skupine naselij;
9.
privlačnosti prostora, vključno s prostorskimi možnostmi širitve naselja z vidika navezav na obstoječo gospodarsko in družbeno infrastrukturo ter dejavnosti v prostoru;
10.
ranljivosti obstoječih in potencialnih kakovosti prostora ter ustreznosti prostora z vidika predvidenih prostorskih ureditev z upoštevanjem varstvenih in razvojnih zahtev.
11.
ustreznosti prostora, ki vključuje variantne rešitve z upoštevanjem varstvenih in razvojnih zahtev.
(2)
Pripravljavec zagotovi pripravo krajinske zasnove na osnovi strokovnih podlag, pripravljenih za prostorsko strategijo, ki se ustrezno dopolnijo z analizo:
-
stanja v prostoru, ki vključuje predvsem podatke o reliefu, površinskem pokrovu in dejanski rabi tal, vključno s poselitvijo, celinskih in podzemnih vodah, tleh, lahko pa tudi podatki o klimi, posebnih geoloških pojavih, posebnih geomorfoloških pojavih, habitatnih tipih in drugih za načrtovanje prostora pomembnih podatkih;
-
podatkov pomembnih za presojo stanja okolja;
-
razvoja krajine z opisom procesov in zakonitosti prostora ter razvojnih teženj;
-
morfoloških in tipoloških lastnosti, značilnosti, ki so pomembne za prepoznavnost krajine ter ekološko pomembnih sestavin v krajini;
-
degradacij v prostoru z vidika njihovih vplivov na sestavine okolja in druge dejavnosti;
-
območij biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot;
-
območij varstva kulturne dediščine;
-
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predvsem pa z analizo ogroženih območij zaradi škodljivega delovanja voda, potresov, območij, ogroženih zaradi posebnih ustvarjenih pogojev, območij, ogroženih zaradi neugodnih vremenskih pojavov;
-
privlačnosti prostora, vključno z degradiranimi območji, za razvoj dejavnosti;
-
ranljivosti obstoječih in potencialnih kakovosti prostora ter
-
ustreznosti prostora, ki vključuje variantne rešitve z upoštevanjem varstvenih in razvojnih zahtev.
(3)
Analize privlačnosti, ranljivosti in ustreznosti se izdelajo v skladu s prostorskim redom Slovenije.
(4)
Strokovne podlage lahko zajemajo ob analizah, navedenih v prvem in drugem odstavku tega člena, tudi druge analize, ki so potrebne glede na posebnosti ureditvenega območja oziroma predvidenih prostorskih ureditev.