12. člen
(količine odpadkov, za katere ni treba izdelati ocene odpadkov)
(1)
Ne glede na določbe prejšnjega člena ocene odpadkov ni treba izdelati za:
1.
odpadke istega imetnika, če njihova celotna odložena količina v obdobju zaporednih štirih mesecev ne presega 200 kg in je na podlagi razpoložljivih podatkov o odpadkih in njihovega vizualnega pregleda mogoče izključiti njihovo onesnaženost z nevarnimi snovmi;
2.
odpadke istega imetnika, če njihova celotna odložena količina v enem letu ne presega 15 ton in imetnik pred začetkom dostavljanja odpadkov pisno potrdi, da ta količina v dovoljenem obdobju ne bo prekoračena in da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi in je delež biološko razgradljivih sestavin manjši od 5 odstotkov, pri čemer morajo biti vrsta, izvor in kraj nastanka vsake pošiljke v celoti znani;
3.
komunalne odpadke, ki se razvrščajo v podskupine 20 02 02 in 20 03 03 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
4.
odpadke, ki nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obdelavi ali skladiščenju mineralnih surovin ali kot posledica obratovanja kamnolomov, če so odloženi na mestu nastanka, in
5.
gradbene odpadke, ki vsebujejo azbest, in trdno vezane azbestne odpadke.
(2)
V primerih iz prejšnjega odstavka, razen za odpadke iz 5. točke, mora imetnik odpadkov evidenčnemu listu, ki spremlja pošiljko odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, priložiti izjavo, iz katere je razvidno, da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi in nimajo nevarnih lastnosti.
(3)
Upravljavec odlagališča mora zagotoviti, da masa odpadkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena ne presega 0.5 odstotka mase vseh na odlagališču odloženih odpadkov.