(1)
Dohodkovni položaj samozaposlenemu ne zagotavlja normalnih pogojev za delo, če dohodki, ki jih je dosegel v preteklem letu, ne presegajo dohodkovnega cenzusa po tej uredbi.
(2)
Dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, ki so obdavčeni z dohodnino, in sicer:
1.
dohodek iz dejavnosti in
2.
drugi dohodki.
(3)
Dohodki iz prejšnjega odstavka se ugotavljajo na naslenji način:
1.
dohodek iz dejavnosti:
-
če se samozaposlenemu davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se za dohodek štejejo davčno priznani prihodki, zmanjšani za znesek tistih obračunanih obveznih prispevkov za socialno zavarovanje, ki jih je samozaposleni plačal sam. Ta dohodek se ugotovi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki je bil podlaga za odločbo o odmeri dohodnine (v nadaljnjem besedilu: obračun),
-
če se samozaposlenemu davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se za dohodek šteje prihodek, zmanjšan za znesek tistih obračunanih obveznih prispevkov za socialno zavarovanje, ki jih je samozaposleni plačal sam. Ta dohodek se ugotovi na podlagi zadnje odločbe o odmeri dohodnine;
2.
drugi dohodki: se upoštevajo v višini, ki je enaka vsoti davčnih osnov od teh dohodkov, po zakonu, ki ureja dohodnino. Ti dohodki se ugotovijo na podlagi zadnje odločbe o odmeri dohodnine.