Preživeli zakonec, ki ni dedič zaščitene kmetije, ima pravico zahtevati doživljenjsko preživljanje na kmetiji v obsegu, ki ustreza krajevnim življenjskim razmeram. Preživeli zakonec te pravice ne more uveljavljati, če se lahko preživlja s svojim premoženjem. Iz upravičenih razlogov se lahko preužitek na zahtevo njegovega imetnika zmanjša ali poveča ali v celoti drugače oblikuje; utemeljeni razlogi obstojajo še posebej takrat, ko dedič zaščitene kmetije zaradi poslabšanja svojih gospodarskih razmer, za katere ni kriv sam, ne more več nositi preužitka v enakem obsegu, ali ko se preužitkar zaradi povečanja svojih potreb, do katerega ne pride po njegovi krivdi, ne more več preživljati s preužitkom, ali ko preužitkarju njegovo bivanje na kmetiji zaradi stalnih sporov postane nevzdržno. O zahtevku odloča v nepravdnem postopku pristojno sodišče, v čigar pristojnosti leži pretežen del zemljišč zaščitene kmetije.
Preživeli zakonec, ki je v času zapustnikove smrti živel na zaščiteni kmetiji, ima pravico do užitka zaščitene kmetije dokler dedič zaščitene kmetije, če je le-ta potomec zapustnika ali preživelega zakonca, ne dopolni 25. leta starosti in dokler je lastnik, solastnik ali skupni lastnik zaščitene kmetije. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da preživeli zakonec obdeluje zaščiteno kmetijo. V tem času ne more uveljavljati pravice do preužitka. Če preživeli zakonec sklene novo zakonsko zvezo, ima pravico do užitka tudi novi zakonec, če ni izključni lastnik druge zaščitene kmetije.
Plačila, ki jih je dedič zaščitene kmetije dolžan izplačati kot nujne deleže drugim sodedičem in zapadejo v plačilo v času, ko užitkar uveljavlja svojo pravico do užitka kmetije, izplačuje užitkar iz presežkov donosa zaščitene kmetije. Če ti presežki ne zadoščajo, mora razliko pokrivati dedič zaščitene kmetije.
Zapuščinsko sodišče mora s sklepom o dedovanju odrediti, da se v zemljiško knjigo hkrati z lastninsko pravico dediča zaščitene kmetije vknjižijo tudi preživninske pravice po tem členu.